Skupni in drugačni običaji Slovencev v Italiji
“Narod morajo zadeti različne nesreče, na njega morajo pritiskati verige hudega hlapčevanja, pa iztrebiti se ga ne more, dokler se svojega jezika in svojih navad zvesto drži”. Tako je v Slovenski čbeli, že sredi 19. stoletja, o potrebi, da se ohranjajo ljudske navade, zapisal koroški duhovnik Matija Mayer. Giorgio Banchig je, kot predsednik Združenja don Eugenio Blanchini, pomen teh besed poudaril v uvodni predstavitvi zanimivega projekta Skupni in drugačni običaji Slovencev v Italiji.
Gre za ambiciozen načrt, ki si želi po eni strani poudariti in prikazati skupne elemente starih šeg in navad med Slovenci v Italiji, po drugi pa izpostaviti tudi drugačnosti, ki dodatno bogatijo našo jezikovno in kulturno dediščino. Nositelj in pobudnik raziskave je Združenje don Eugenio Blanchini, načrt pa je podprla dežela Furlanija Julijska krajina z denarnimi sredstvi za projekte neprimarnih ustanov. Vrednost celotnega projekta je 27.000 evrov, od tega je 22.225 evrov deželnih prispevkov.
Delo je potekalo na domačih tleh, tako da so vanj neposredno vključili tako slovenska društva in ustanove kot tudi posameznike. Med sodelujočimi partnerji naj omenimo Združenje Don Mario Cernet, Inštitut za slovensko kulturo, Zadrugo Most, skupino Mladi v odkrivanju skupnih poti, KC Lojze Bratuž, Krožek Anton Gregorčič, Kmečko zvezo, SKRD Jadro ter Narodno in študijsko knjižnico iz Trsta. K projektu so pristopile občine Srednje, Sovodnje, Špeter, Grmek in Naborjet-Ovčja vas. Sodelovali sta tudi Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Doberdobu ter Državna večstopenjska šola s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom P. Petričič. Delo je potekalo, tako da so ljudje zbirali gradivo v svojem kraju, vsako društvo je poskrbelo za slike, videe, zapise in dokumentacijo šeg in navad na ožjem območju svojega delovanja. Odziv je bil nepričakovano dober, tako da zdaj koordinatorji razpolagajo z več kot 4000 slikami, pričevanji in videoposnetki. Namen projekta je bil realizacija videa, ki bo namenjen širšemu občinstvu, ne le strokovnjakom, in bo vsem interesentom na razpolago na spletu. Namen multimedialnega projekta je namreč prebuditi splošno zanimanje za našo tradicijo, za številne navade in šege, ki so bile ali so še žive med Slovenci, ki živimo tostran nekdanje meje. Kot je pudaril Giorgio Banchig, že ob samem branju tiska, ki izhaja v Benečiji, Matajurja in Doma, lahko ugotovimo, da je veliko šeg, ki so bile še v navadi sredi prejšnjega stoletja, žal že prešlo v pozabo. Zapis vsega, kar se od Rezije in Kanalske doline pa do Tržaškega zaliva še dogaja, bo vsekakor pomagal, da ne bo šla ta dragocena kulturna dediščina v pozabo, organizatorji pobude celo upajo, bo video pri mladih vzbudil nova zanimanja za našo tradicijo in kulturo.
Na tiskovni konferenci je video, ki bo v kratkem na razpolago na spletu, sledile (…)
Cel zapis v tiskani izdaji
Suzi Pertot
