Skavtski duh je ob jubileju spet združil skavte na Koroškem

65. obletnica ustanovitve organizacije in 40. obletnica jamboreeja

Letos mineva 65 let od ustanovitve gibanja Slovenskih koroških skavtov in skavtinj ter 40 let od jamboreeja v Globasnici na Koroškem, ki je mnogim – tudi goriškim in tržaškim skavtom – še vedno v živem spominu. V ta namen so v nedeljo, 7. julija, na travniku pred župnijsko dvorano v Bilčovsu na avstrijskem Koroškem obeležili dve okrogli obletnici v pravem skavtskem duhu. Pobudo za srečanje je kot skavt in zadnji načelnik dal župnik in dekan v Bilčovsu, vsestranski kulturni delavec ter nenazadnje predsednik Krščanske kulturne zveze v Celovcu Janko Krištof, ki je že pred časom ob sodelovanju nekaterih takratnih voditeljev povabil vse, “ki smo šli skozi skavtsko organizacijo na Koroškem bodisi v Mohorjevi, Haimlingerju, Marijanišču, Modestovem domu, v Pliberku in Šmihelu. Skupno želimo obuditi skavtskega duha in se povezati v tem, kar nas je zaznamovalo. Ob obujanju spominov bomo peli skavtske in narodne pesmi ob dviganju zastave in tabornem ognju, obhajali bomo skupno sveto mašo na prostem in se tudi telesno okrepčali. Vabimo vas, da se nam tega dne pridružite.”

Slavja so se udeležili številni skavti, ne le koroški, ampak tudi iz Tržaške in Goriške. Najprej so se postavili v zbor in dvignili zastavo, ki je zaplapolala na jamboru. Navzoče sta nagovoril Janko Krištof in Martina Piko. V pogovoru za slovenski program deželnega sedeža Rai je Janko poudaril, da so pripadniki njegove generacije od skavtske organizacije veliko prejeli. Koroški skavti sicer že dve desetletji niso dejavni, njihova dediščina pa je še vedno živa. Zato si je Krištof zamislil srečanje in kmalu naletel na odprta vrata in vesela srca. Povedal je tudi, da je v skavtskih vrstah rastel, razvijal svoje sposobnosti, predvsem pa mu je organizacija z vodenjem skupin in prevzemanjem odgovornosti dala samozavest.

Udeleženci spominskega srečanja so obudili ključne trenutke ustanovitve fantovskega (leta 1959) in dekliškega (1969) skavtizma na Koroškem. Prvi je v pozdrav spregovoril načelnik 3. Slovenskega zamejskega skavtskega jamboreeja Maks Domej in povedal o zamisli in ciljih ter pripravah na jamboree, ki jih je v času njegovega študija medicine dejansko vodil kolega Tone Starman. Pozdrav iz Slovenije je prinesel ustanovitelj Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) Peter Lovšin, sedaj ponovno v svojem izvirnem goriškem kroju, v imenu tržaških skavtov pa je spregovoril Ivo Jevnikar in prisotne seznanil z zanimivimi zgodovinskimi podatki. Spomine na skupni tabor Korošcev, Goričanov in Tržačanov v Globasnici leta 1984 je oživil nekdanji goriški načelnik Mauro Leban; poudaril je vnetost skavtov, ki si prizadevajo za to, da bi za njimi ostalo kaj dobrega, pristnega, vrednega. Nenazadnje uresničujejo geslo jamboreeja Pogumno, zvesti izročilu! Povabil je tudi prisotne, naj se po zgledu KAOS-a večkrat zbirajo, da skupaj zaživijo vrednote tistega skavtskega duha, v katerem so zrasli in ki je tudi njim “dal največ”, kakor je povedal že Janko. Prisotni so nato navdušeno zapeli priljubljeno himno jamboreeja Ob reki Dravci. Začetni zbor, ki se je seveda začel z dviganjem zastave ob petju himne Skavtska pesem, se je sklenil s priložnostnimi klici vodov.

Na srečanju so se zbrani udeležili svete maše, ki sta jo poleg Krištofa darovala še Tone Opetnik in dolgoletni duhovni asistent SKS Jože Andolšek. V župnijskem domu v Bilčovsu je bila gostom na ogled priložnostna razstava. Pred večerjo s slastnim golažem so prisotnim predvajali video posnetke o skavtskem življenju, ki jih je dala na razpolago domača televizijska hiša, in film o 3. jamboreeju Marijana Jevnikarja. Kot se za skavte spodobi, se je nadvse uspelo srečanje končalo s tabornim ognjem in v prepričanju, da tudi danes še kako velja moto ustanovitelja Badena-Powella: “Enkrat skavt, vedno skavt!”