Še en uspešen večer zvočnega gledališča
V četrtek, 3. julija 2025, je na Repentabru spet zaživel večer zvočnega gledališča. Večeri ob čudoviti kulisi starodavne repentabrske cerkvice in razgleda na sončni zaton pred njo so že postali tradicija: Radijski oder je prvi tovrstni večer priredil poleti 2017. Kot je v četrtek spomnila predsednica Radijskega odra Manica Maver, pa ta tradicija pravzaprav sega še veliko dlje, saj so Repentabor izbrali ravno zato, ker so tam v letih po drugi svetovni vojni potekali večeri gledališke ustvarjalnosti.
Na letošnjem večeru zvočnega gledališča, ki ga je Radijski oder priredil v sodelovanju s Slovensko prosveto, Društvom slovenskih izobražencev in Krožkom za družbena vprašanja Virgil Šček, smo prisluhnili zvočni igri Tihi gost: delo je prejelo drugo nagrado na nedavnem natečaju za najboljšo radijsko igro, ki jo je Radijski oder posvetil dolgoletni članici Marjani Prepeluh ob desetletnici smrti. Njen avtor je priljubljeni slovenski pisatelj in filmski ustvarjalec Miha Mazzini.
Igro je uvodoma predstavil profesor Jože Faganel, eden od članov komisije, ki je na kratko orisal zgodovino (slušnega) gledališča in poudaril, da je čarobnost radia prav v tem, da omogoča poslušalcem, da si sami, z lastno domišljijo, ustvarijo kostume, scenografijo in vse ostalo, “mnogokrat celo bolj mogočno, kot zmore gledališče, ob tem pa čisto zastonj”. V dokaz, kako radijski oder – tako tisti z malo začetnico kot tudi tržaški z veliko – še danes navdušuje poslušalce in ustvarjalce, pa je Faganel citiral didaskalijo, ki jo je avtor drame Tihi gost zapisal na začetek: “Glavna oseba te drame je pač poslušalec. Zato nikoli ne spregovori, venomer pa posluša in tudi prisluškuje. Zaradi njegovega molka ostale osebe vanj projicirajo svoje misli in čustva.”
Največja posebnost igre Tihi gost je namreč prav to, da njen protagonist nikoli ne spregovori. Spoznamo ga skozi pogovore in občasne daljše monologe drugih likov, njegovih družinskih članov – tasta, očeta, bivše žene. “Tihi gost” se v domačo vas na Dolenjskem vrne po dolgih letih odsotnosti in kmalu postane jasno, da je za njim zelo razburkana preteklost, pa vendar se postopoma razkrije, da marsikaj ni tako, kot se zdi. V napeti drami s presenetljivim preobratom je Mazzini obdelal kopico družbeno relevantnih tematik, kot so na primer vojna (nekoč in danes), predsodki, nasilje nad ženskami, manipulacija.
Miha Mazzini se je odzval povabilu organizatorjev in v četrtek skupaj s tržaško publiko prisluhnil krstni uprizoritvi svoje drame; krajši pogovor z njim je vodila umetniška vodja Radijskega odra Maja Lapornik, ki je delo tudi režirala. Priznal je, da se je tokrat prvič preizkusil v pisanju radijske igre, da ga je pa že dalj časa mikalo, da bi napisal tovrstno dramo, v kateri bi bil eden od likov “nem”: izkušeni radijci namreč potrjujejo, da pogosto ravno tišina privede do najzanimivejših izjav.
Poleg režiserke in avtorja je bila na dogodku prisotna tudi večina igralske zasedbe; v igri so nastopili člani Radijskega odra Marijan Kravos, Maja Lapornik, Manica Maver, Mitja Petaros, Andrej Pisani, Marinka Počkaj, Marjetica Puntar, Peter Raseni in Tomaž Susič. Ton, montaža in izbor glasbe so bili zaupani Andreju Babiču, ki je tudi na Repentabru poskrbel za ozvočenje in razsvetljavo.
