Rada bi odprla svojo trgovino!

Pogovor / Ajlin Visentin

Pogovorili smo se s 26-letno ilustratorko Ajlin Visentin, doma iz Nabrežine. Ajlin v prostem času veliko bere, zelo rada potuje in se včasih igra na videoigrice. Že od otroštva ima rada risanje in ilustriranje. Povedala nam je, kako se je nad risanjem navdušila, in razkrila še marsikaj drugega. Ajlin je med drugim ilustrirala pravljico O Čenčku, kači in zakladu na starem gradu, ki je letos izšla v zbirki Goriške Mohorjeve družbe.

Kje in kaj si študirala?

Obiskovala sem državni izobraževalni zavod Jožef Štefan v Trstu, smer kemije in biologije. Ko sem končala višjo šolo, nisem vedela, kaj bi študirala, tako sem se odločila, da bom izbrala, kar mi je bilo najbolj všeč: risanje. Obiskovala sem mednarodno šolo za ilustracije Comics v Padovi. Ko sem po treh letih to dokončala, sem se vpisala na enotedenski intenzivni tečaj tehnike z akvareli v Sarmedeju. Vodila ga je znana ilustratorka Marina Marcolin, ki je tudi ena mojih najljubših. Tu sem se popolnoma navdušila nad to tehniko in jo vzljubila. Na šoli v Padovi pa smo se posvečali bolj mešani tehniki in kolažu. Letos sem začela študij na akademiji Accademia di Belle Arti Tiepolo v Vidmu. Obiskujem smer slikarstva in iskreno povem, da mi je zelo všeč. Našla sem dobre sošolce, predvsem pa dobre profesorje. Študij traja tri leta, ker je to nova smer. Če pa bodo dodali še dvoletni magisterij, se bom nanj verjetno vpisala. Zdaj sledim raznim tečajem slikarstva, informatike, moderne zgodovine in anatomije.

Od kdaj rišeš? Kako si se nad tem navdušila?

Rišem že od otroštva. Navdušila sem se, ker sem gledala mamo, ki je ilustrirala osnovnošolske knjige. Že od malega berem veliko knjig zvrsti “fantasy”. Vedno sem si želela narisati legendarne in mitološke živali, ki sem jih odkrila v knjigah. Najbolj so mi všeč zmaji. Ko sem razumela, da je risanje prava pot, sem kupila nekatere knjige in se  v to poglobila. Opogumila sem se in vadila vsak dan.

Kaj pa si risala na začetku? 

Začela sem risati naravo in živali. Ko sem bila majhna, sem si želela postati gozdni čuvaj, ker so mi živali bile zelo všeč. Vedno sem jih risala in še naprej jih bom. Rada pa tudi iščem in odkrivam nove stvari. Všeč so mi miti, legende in skrivnostni pomeni bitij. Trenutno delam na nekaterih črno-belih ilustracijah, ki prikazujejo neprijetne oz. neljubljene živali, kot so lahko kače, netopirji in črne mačke. Te imajo pa v resnici lep in skrit pomen. Netopir na primer prikazuje novo življenje, kača pa ozdravljenje.

Katero tehniko najbolj uporabljaš?

Najbolj uporabljam svojo zdaj najljubšo tehniko, in sicer akvarel. Ta tehnika je zelo mehka in se s to tudi hitreje riše. Akvarel lahko uporabljamo na več načinov, jaz uporabljam “mokro na mokrem”, to se pravi, da je treba list prej zmočiti in potem se lahko na njem barva. Tehnika akvarela je res težka, saj moraš prej dobro pomisliti, kako in kaj boš narisal, in potem to odločno izvesti. Risba ima tako več plasti in se bo na koncu videla vsaka posebej. Ko začnem risati, najprej poiščem sliko, ki jo bom vzela kot vzorec. Nato, če narišem predmet oz. žival, ki ima določene forme in oblike, s svinčnikom na lahko narišem neko bazo oz. obris. Če pa narišem krajino, začnem risati kar prosto, direktno z akvareli.

Pri risanju je gotovo najpomembnejša izbira papirja. Ta mora biti 100 % iz bombaža in tehtati 300 gramov. Če ni pravi papir, ne bo uspela niti risba. Pripomočke kupujem v specializirani trgovini v Trstu.

Kdaj si dobila prvo uradno delo oz. nalogo?

Prvo uradno nalogo sem dobila pred nekaj leti. Risala sem križanke za otroško revijo Galeb. Križanke so bile zgodovinske, vsebovale so najrazličnejše zgodovinske pojme. Vesela sem, da tudi letos sodelujem s to revijo. Prav tako sem letos dobila dve pomembnejši nalogi, in sicer ilustracijo pesniške zbirke Zapojmo z našmi dedi in knjigo O Čenčku, kači in zakladu na starem gradu. Vsekakor pa sem na razpolago tudi za osebne želje.

Povej nam kaj o knjigi O Čenčku, kači in zakladu na starem gradu, ki je izšla pred kratkim pri Goriški Mohorjevi družbi.

Vse se je začelo letos poleti, ko me je Marko Tavčar kontaktiral in mi ponudil sodelovanje. Pripovedoval mi je o tej ljudski pravljici, ki izhaja iz narodnega izročila iz Devina. Pravljica govori o kmetu Čenčku, ki na poti proti mlinu najde kačo. Ugotovi, da kači rabi pomoč, ker je ta v resnici princesa. Skupaj smo se pogovorili z vsemi sodelujočimi in tako sem na vsaki strani uredila besedilo in si izmislila ilustracijo. Nazadnje pa sem ilustrirala še platnico knjige, ki prikazuje stari devinski grad. Celotno knjigo sem ilustrirala s tehniko akvarela ter z akvarelnimi lesenimi barvicami.

Kaj najraje rišeš in kje se navdihuješ?

Rada brskam po internetu in po socialnih omrežjih. Tu vidim nove tehnike in risbe, ki jih potem rada poskusim še sama narisati. Kot sem povedala, najraje rišem živali in krajine. Navdih za tak tip umetnosti dobim v prostem času, ko grem na sprehod po gozdu skupaj s svojo psičko.

Kaj delaš oz. rišeš zdaj?

Zdaj delam mesečne ilustracije za revijo Galeb. Novembra sem dokončala vse ilustracije, ki so jih potem dodelili dobitnikom nagrade šport in šola.

Veliko pa se posvečam tudi univerzitetnemu delu in študiju. Vsekakor pa sem še vedno na razpolago za druga dela.

Kaj imaš v načrtih za prihodnost?

Rada bi dokončala serijo črno-belih risb o živalih. V prihodnosti pa bi rada odprla svoj “shop”, to se pravi majhno trgovino, kjer bi prodajala majčke, čajne skodelice in druge stvari s svojimi natisnjenimi ilustracijami. Rada bi  izdala tudi zbirko poezij in ilustracij. Pripravljeno imam že prvo zbirko Črni žamet, ki sem jo izdelala za zaključno nalogo na šoli v Padovi. Zbrala sem nekaj legend iz svetovne zakladnice, napisala poezije in dodala ilustracije, tako v slovenščini kot v italijanščini.

S kom bi rada sodelovala?

Rada bi sodelovala z ilustratorjema Marino Marcolin ter Paolom Barbierijem. Z veseljem pa bi ilustrirala tudi zbirke poezij, kot dela pesnica Rupi Kaur v svojih zbirkah home body in milk and honey.

Ajlin, kako te lahko ljudje kontaktirajo in si ogledajo tvoje ilustracije?

Najdete me lahko na Instagramu pod imenom @corvusplumaart ali pa na Facebook strani Ajlin Visentin. Moja delovna elektronska pošta pa je ajlinvisentin@gmail.com. Počasi pa bom uredila tudi svojo spletno stran.

Katera je tvoja največja želja?

Gotovo ta, da bi od umetnosti lahko živela. Ko rišem, mi to daje res veliko zadoščenja. Dela, ki sem jih v zadnjem času izdelala, so dokazala, da je ta moja pot prava.