Prva seja v postopku za razglasitev za blaženo Magdaleno Gornik

Kot piše na portalu nadškofije Ljubljana, je bila 14. septembra 2022 na nadškofiji v Ljubljani prva seja v postopku za beatifikacijo Magdalene Gornik. Sejo je vodil pomožni škof in generalni vikar msgr. dr. Franc Šuštar. Na prošnjo postulatorja msgr. mag. Francija Petriča je nadškof msgr. Stanislav Zore potem, ko je prejel dovoljenje Dikasterija za svetnike iz Rima, odprl škofijski postopek. Seje so se udeležili člani sodnega zbora in zgodovinske komisije, ki so izrekli prisego, da bodo skrbno opravljali zaupano nalogo, in da ne bodo »govorili ali storili ničesar, kar bi moglo škodovati resnici ali pravičnosti«. Navzoči so bili tudi duhovniki iz župnij, s katerimi je bila povezana Božja služabnica Magdalena Gornik, ali imajo vlogo v tem procesu.

Tako se je začel škofijski postopek, ki bo trajal dokler ne bodo zbrani, raziskani in ovrednoteni vsi dokumenti, ki govorijo o življenju, krepostih in glasu svetosti prve kandidatinje za blaženo in svetnico v ljubljanski metropoliji. Gospod nadškof Stanislav Zore je povabil vse, naj se priporočajo novi Božji služabnici in molijo tudi za uspešen potek postopka.

Magdalena Gornik

Magdalena Gornik (19. julij 1835 – 23. februar 1896)  je poseben zgled svetega življenja. Že pri 12. letih je bila deležna srečanja z nebeško Gospo. Od tega srečanja dalje je bila njena želja tako ljubiti Jezusa, kot ji je to naročila nebeška Mati. Jezus ji je namenil posebno poslanstvo: klicati ljudi k spreobrnjenju in pokori. V zamaknjenjih je opozarjala ljudi k molitvi, spreobrnjenju in zadočevanju. Nosila je rane Jezusovega trpljenja in od svojega 13. leta do smrti, t.j. 47 let, živela brez zemeljske hrane. Bog je dopustil tudi več drugih mističnih pojavov v njenem življenju. V letih 1867 do 1893 je živela v župnišču na Blokah. Umrla je sluhu svetosti v Petrincih v župniji Gora. Prisotnost nadnaravnih dogodkov v življenju Magdalene Gornik potrjujejo zapisi številnih prič, tudi duhovnikov, ki jih v večini hrani Nadškofijski arhiv v Ljubljani.

Pobude za njeno beatifikacijo so bile zaustavljene, ker je njen sloves zlorabila Ivana Jerovšek, t.i.  vodiška Johanca, ki je vedela za Magdaleno Gornik in je varala lahkoverne ljudi. Odkritje te prevare leta 1913 in hude politične posledice so odvrnile škofa, da bi začel postopek. Vmes je prišla še prva svetovna vojna, ki je drugi razlog, da je zadeva zastala. V času po prvi svetovni vojni se je ljubljanska škofija znašla v novi državni ureditvi, kar je zopet otežilo začetek postopka.

V spominu ljudi pa je Gorniška Lenčka, kot so ji radi pravili na Sodraškem, ostala živa in, kot je po besedah škofa dr. Stanislava Leniča, ki je bil nekaj let župnik v Sodražici, sama napovedala, se bo po sto letih zanimanje zanjo povečalo in se bodo godili čudeži. To se zdaj dogaja. Na Goro pri Sodražici prihaja vsako leto več romarjev, ki se ji priporočajo v svojih stiskah. Zato je Dikasterij za zadeve svetnikov 23. novembra 2021 na prošnjo nadškofa Stanislava Zoreta izdal dovoljenje, da se začne postopek za njeno razglasitev za blaženo.

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme