Primorci v Argentini: zgodbe o izseljevanju in ohranjanju identitete
V Trgovskem domu je potekal pogovor o življenju, kulturi in dosežkih slovenskih izseljencev v južnoameriški državi
Izseljevanje Slovencev v Argentino je pomemben del zgodovine slovenskega naroda, posebej zgodovine Primorske. V različnih obdobjih so namreč številni Primorci zapustili domače kraje in si novo življenje ustvarili na drugem koncu sveta. Razmišljanje o življenju in delovanju Primorcev v Argentini je potekalo na večeru, ki so ga v četrtek, 12. marca, v konferenčni dvorani Trgovskega doma organizirali Slavistično društvo Koper, Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm ter Narodna in študijska knjižnica. V imenu Feiglove knjižnice je pozdravil Alex Devetak, v imenu Slavističnega društva Koper pa Ernesta Furlan. Pri pogovoru so sodelovali Rok Fink, slovenski kulturni delavec v Argentini, Urh Ferlež z Univerze v Gradcu, ki se ukvarja z raziskovanjem slovenske izseljenske književnosti, ter dr. Miha Zobec, raziskovalec slovenskega izseljenstva z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU ter Univerze na Primorskem.
Sogovorniki so predstavili različne vidike izseljevanja Slovencev v Argentino v 20. stoletju: od zgodovinskih razlogov za odhod do življenja slovenskih skupnosti, njihovega kulturnega delovanja in društvene organiziranosti. Posebno pozornost so namenili tudi posameznikom iz vrst primorskih izseljencev, ki so v Argentini pustili pomemben pečat na kulturnem in družbenem področju.
Argentina je mnogim predstavljala priložnost za svobodo, delo in boljše življenjske razmere, zato je postala ena izmed glavnih destinacij slovenskih izseljencev. Dr. Zobec je povedal, da se je največji val izseljevanja zgodil med obema svetovnima vojnama, ko je iz našega prostora odšlo približno 25.000 do 30.000 ljudi. Veliko Primorcev je odšlo zaradi političnih pritiskov fašistične oblasti, ki je v domačih krajih omejevala uporabo slovenskega jezika in zatirala slovensko kulturo. Med najpomembnejšimi razlogi za odhod naših ljudi so bile tudi gospodarske težave – fašistično politiko je zaznamovalo siromašenje podeželja. Dr. Zobec je poudaril, da so z novo demografsko politiko oblasti skušale zaustaviti izseljevanje Italijanov, podpirale oz. pospeševale pa so izseljevanje pripadnikov narodnih manjšin – “želeli so se jih znebiti in predrugačiti etnično podobo ozemlja”.
Urh Ferlež je med večerom prebral nekaj literarnih odlomkov, ki so jih napisali slovenski izseljenci. Prvi odlomek je bil iz knjige Gvidona Juga z naslovom Izseljenec, ki opisuje odhod, poslavljanje od domačih krajev. Vsak Slovenec je pred odhodom moral pridobiti vse ustrezne dokumente in po besedah dr. Zobca to ni predstavljalo posebnih težav, velik strošek pa je bil nakup vozovnice za ladijsko potovanje. Razložil je, da kljub temu, da migracijskemu pojavu botrujejo močni ekonomski razlogi, se najrevnejši ljudje običajno ne izseljujejo, veliko Primorcem pa je uspelo odpotovati v Argentino s pomočjo sorodnikov. Sorodstvene vezi so bile zelo pomembne tudi za vživljanje migrantov v novo okolje – “v Argentini so naši ljudje obnovili vaško skupnost, kot so jo poznali doma, z vsemi podpornimi mehanizmi in hkrati tudi s hierarhijami”.
Primorci so v Argentini lahko svobodneje razvijali kulturno življenje in nadaljevali dejavnosti, ki so bile doma prepovedane. Na tak način so pustili pomemben pečat, prizadevali so si ohraniti svoj jezik, kulturo in narodno identiteto. Ustanavljali so društva, kulturne domove, pevske zbore in časopise, kjer so lahko negovali slovensko besedo in običaje. V številnih krajih so nastale močne slovenske skupnosti, ki so ohranjale povezave z domovino ter svoje izročilo prenašale na mlajše generacije.
Rok Fink, rojen v Buenos Airesu slovenskim staršem, ki so se v argentinsko prestolnico preselili po drugi svetovni vojni, je povedal, da so Slovenci v mestu sprva ustanovili dva kluba, ki sta delovala avtonomno do leta 1974, ko sta se združila v eno ustanovo – Klub Triglav. Navzočim je predstavil bogato delovanje kluba, v katerem pa so zaradi finančnih težav počasi prevzeli glavno besedo “Neslovenci”, potomci primorskih izseljencev pa izgubili svojo vlogo pri vodenju društva. Kljub temu Slovenci še trdno vztrajajo in uspeva jim ohranjati svojo identiteto ter ustvarjati skupnosti, ki še danes povezujejo slovensko kulturo z južnoameriškim prostorom.
V nadaljevanju večera so predavatelji predstavili številne Primorce, ki so dosegli pomembne uspehe na različnih področjih družbenega in javnega življenja. Najprej so izpostavili Viktorja Sulčiča iz Križa pri Trstu, ki se je uveljavil kot priznan arhitekt in avtor več pomembnih stavb. Omenili so tudi Karla Košuto, izjemnega opernega pevca, med predstavljenimi pa so bili prav tako gradbeni podjetniki, brata Benčič in inženir Franc Mozetič, industrialec Jožko Kjuder, glasbenik Ciril Hren, pianist Anton Soler ter operna pevka Karla Filipčič. Spomnili so se tudi literarnega ustvarjanja pisateljic Vlady Kocjančič, Alejandre Lovrenčič in Lavre Devetak ter še nekaterih drugih ustvarjalcev.
Danes v Argentini živi več deset tisoč ljudi slovenskega rodu. Čeprav so mnogi že tretja ali četrta generacija izseljencev, številni še vedno ohranjajo stik s slovenskimi koreninami. Delujejo slovenska društva, sobotne šole slovenskega jezika in različne kulturne organizacije, ki skrbijo, da slovenska dediščina ostaja živa tudi daleč od matične domovine.
