"Pridite in poglejte", pa še pomagajte ljudem v stiski!
Geslo 19. likovne kolonije Umetniki za karitas, ki je potekala na Sinjem Vrhu avgusta letos, je bilo “Pridite in poglejte! ” Isti naslov nosi krovni dokument slovenskega pastoralnega načrta, je na odprtju tradicionalne razstave v goriški galeriji Ars na Travniku 4. decembra dejala dragocena sodelavka koprske Karitas Jožica Ličen, organizatorka in duša pobude, ki združuje Lepo z Dobrim. Ko je prelistala omenjene smernice slovenske Cerkve, si je rekla: “To je napisano za Umetnike za karitas”! Pridite je namreč povabilo umetnikom, naj pridejo in ustvarjajo, hkrati pa tudi povabilo revnim, naj pridejo k sodelavcem Karitas, “da včasih tudi izjočejo svoje stiske”. Poglejte je tudi povabilo širši javnosti, naj pogleda slike in naj hkrati vidi tudi ljudi med nami, ki potrebujejo pomoč. “Sodelavci Karitas se trudimo, vendar še zmeraj so med nami ljudje, ki bi raje karkoli naredili kot pa prosili in izpostavili svojo stiko”. Vodja projekta je dodala, da ji ni žal tistih, “ki nas imajo morda kdaj tudi za norca. Meni je žal za tiste, ki si ne upajo vprašati”. Ko pride do največje stiske, tedaj je včasih tudi pozno. Sredstva, ki jih bodo zbrali s prodajo del z letošnje kolonije, bodo namenjena Materinskemu domu Karitas, ki ga imajo v Solkanu in na Cesti; pogovarjajo se še o tretji lokaciji, v Šempetru: “Žal”, je dodala Jožica Ličen. “Raje bi videla, da bi enega ukinili, ne pa, da bi še enega dodajali”… Prav na dan odprtja so sodelavci pomagali na Cesti pri zamenjavi starejših omar z manj starimi, “novih si ne moremo privoščiti”. In matere so bile “presrečne, da bodo njihove sobe ob praznikih imele malo drugačen izgled”. V omenjenih domovih so mame z otroki, pa tudi starejša gospa, ki je po operaciji mož ni več sprejel domov. “To so stvari, ki jih mi vidimo in ljudem skušamo pomagati”. Vsi morda nimajo priložnosti, da bi take stiske videli. “Mi pa vidimo tudi svetle točke: ko oče ali mama dobi delo, se postavi na svoje noge, je naš uspeh. Ni naš uspeh paket, ki ga lahko nese domov, ampak trenutek, ko nam pove, da ga ne potrebuje več”. Na koncu je Jožica Ličen skupno z voščili za prijetne praznike vsem navzočim zaželela tudi to, da bi jim slike dale moč za dušo, za spoznavanje umetnosti in umetnikov. “To so ljudje, ki ustvarjajo našo kulturo današnjega časa”. Tudi to je Karitas: “Da prinašamo danes med ljudi tudi to sporočilo”.
Navzoče na odprtju goriške razstave – med njimi je bilo nekaj udeležencev kolonije – je v imenu društva Ars pozdravil Jurij Paljk. Namen prodajne razstave je zbrati denar za ljudi v stiski, “ko se zdi, da ni več prostora ne za človečnost ne za solidarnost in so vsi polni besed”, je dejal. Umetniki so “norci posebne vrste”, lepo je videti, kako skupaj ustvarjajo; njihova druženja so “izrednega pomena tudi za naš prostor, da se kot manjšina bolj čutimo del narodnega telesa”. Mednarodnih kolonij na Sinjem Vrhu se udeležujejo tako poljubni umetniki kot akademski slikarji; letos so se tam zbrali Ivana Andrič Todić, Ana Cajnko, Irena Gajser, Willem van Hest, Dušan Klun, Dimitar Malidanov, Ivan Skubin, Janez Štros, Peter Vernik, Martina Žerjal in častni gost Andrej Jemec, ki se je udeležil tudi goriške razstave. Pridružili so se jim strokovni sodelavci, ob dnevu odprtih vrat pa je prišlo še 27 udeležencev preteklih kolonij in petdeset drugih ustvarjalcev. Skupaj je bilo darovanih kar 170 likovnih del! Po razstavi na domačiji gostoljubnega Hieronima Vidmarja na Sinjem Vrhu so bila dela že razstavljena v Bruslju in na Zemonu.
V pogovoru s Paljkom je nato Anamarija Stibilj Šajn, “v slovenskem svetu ena najbolj prodornih in prisotnih likovnih kritičark”, dejala, da bo naslednje leto 20. izvedba kolonije; zanjo so želeli biti “najboljši, a to smo bili že letos. Za naslednjo se bomo morali pošteno truditi”. O nekaterih avtorjih, zlasti o prisotnih, je povedala nekaj sintetičnih misli. Mednarodno priznani umetnik Andrej Jemec, dolgoletni dekan in profesor ljubljanske akademije, ki razstavlja po najbolj eminentnih galerijah po svetu, je “avtor z neverjetno energijo in ustvarjalno močjo”. V njegovih večplastnih likovnih zapisih vselej znova zaživijo barve. Akademska slikarka in grafičarka Milena Gregorčič odpira obzorja, ki ne predstavljajo njenega fizičnega zrenja v neko krajinsko stvarnost, ampak pogled v njeno dušo, v globine njenega srca. V oniričnih pokrajinah valovi njena poteza barve in svetlobe; nanosi so ritmično ubrani in vzvalovani. Janez Štros na slikovno površino “ujame tok svoje podzavesti. Njegove slike nastajajo povsem stihijsko, predstavljajo pogled v njegovo dušo, v spomine, čutenja in doživljanja”. Z vsako sliko doživlja osebno katarzo. Goriški akvarelist Andrej Kosič se je letošnje kolonije udeležil le en dan kot gost; o njem je likovna kritičarka dejala, da “vselej znova fascinira s svojimi poetično realističnimi akvareli, nežnimi kot dih”, v katerih poje hvalnico lepotam slovenske zemlje. Bogdan Soban je s svojo “generative art” sredi drugih umetnikov res “nekaj posebnega”: njegovo izražanje se začenja “v matematičnih sferah s programi in algoritmi, ki potem rezultirajo likovne kreacije”, nešteto likovnih podob, ki jih avtor s svojim občutkom za lepo “zamrzne” na slikarskih platnih.
Več kot 60 umetnin je torej do konca decembra na ogled v galeriji Ars na Travniku. Paljk je v imenu prirediteljev povabil ljubitelje umetnosti, naj z nakupom enega ali več del velikodušno pomagajo ljudem v težavah. “Najlepše je, ko nekoga uspeš nagovoriti, naj se obkroža z lepimi stvarmi v vsakdanjem prostoru. Danes pozabljamo prav na to: obdajati se z lepim”! / DD
(nekaj slik lahko vidite na tem linku)
Umetniki za karitas: prodajna razstava na Travniku v Gorici je na ogled do konca meseca decembra
