Pretresljiva pričevanja o žrtvah revolucije na Primorskem
V četrtek, 14. junija, je namreč bila komorna dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž polna do zadnjega kotička. Kot je uvodoma povedala časnikarka Erika Jazbar, zgodovinska monografija nima revizionističnih namenov, želi pa osvetliti to, kar se je dogajalo na Primorskem, ki je bila v ključnih letih 1941-45 “svet zase”.
Novinar in zgodovinar Jože Možina, ki je skupno s kolegico predstavil avtorja in mu postavljal vprašanja, je poudaril, da knjiga nima namena omalovaževati osvobodilnega boja oz. ljudi, ki so se mu pridružili iz narodnoobrambnih namenov, vendar pa s temo, ki jo prinaša, “odstira težko kovinsko zaveso, ki od leta 1945 – žal do danes – zakriva pravi pogled na zgodovino na naših tleh”. Primorska je bila skoraj 70 let pod različnimi totalitarizmi: “To obdobje se pozna tudi v mentaliteti primorskih ljudi, naših sorojakov, ki še danes obnavljajo napise Naš Tito ipd. Za nas, ki zgodovino malo bolje poznamo, predstavlja to civilizacijski poraz, norost, ki se dogaja tukaj in zdaj”. Ravno to obdobje je “razlog za moralni in civilizacijski deficit, ki pesti naš živelj”.
Podbersič je povedal, da je pri zbiranju dokumentov in pričevanj ugotovil, da je gradiva za Primorsko ogromno, čeprav je bilo doslej le malo sintetizirano napisanega. Obdelal je prostor na ozemlju Republike Slovenije, ki gravitira na Gorico, med državno mejo in Podnanosom. “Zelo me je presenetila številka: več kot 360 pobitih s partizanske strani med drugo svetovno vojno, in to brez upoštevanja žrtev fojb, ki so drug problem”. Tovrstnih raziskav je zelo malo, zato so v Študijskem centru za narodno spravo v Ljubljani, kjer je Podbersič zaposlen, sprejeli sklep, da bi v nekaj letih obdelali celotno Slovenijo. To je tudi zadnji čas, ko so ljudje, ki so imeli neposreden stik s tem obdobjem, še sposobni kaj povedati. “Faksimile dokumentov, ki so objavljeni v knjigi, lahko prepričajo še takega dvomljivca”!, je zatrdil avtor in omenil srhljiva navodila PK VOS o postopkih pri aretacijah, zasliševanju, justifikacijah in pokopu. Vsak lahko vidi, “kaj se je počenjalo v imenu ideologije”; objavljeno pa ni bilo zato, da bi koga obsojali, “ampak da bi zdravo pamet uporabljali, da bi se kaj takega nikdar več ne zgodilo”. Te knjige ne bi bilo brez številnih pogumnih rojakov, ki so si upali spregovoriti, je dodal Podbersič. “Še danes so ljudje, ki se o teh zadevah bojijo spregovoriti”.
Na izredno pestrem in zanimivem večeru, na katerem je bil govor tudi o posameznih pričevanjih, o t. i. goriški sredini in drugih zanimivih temah naše polpretekle zgodovine, je avtor med drugim povedal, da je “zgodovina sestavljanje kamenčkov v mozaiku. Več kot je kamenčkov, bolj je slika popolna… Raziskav ne bo nikoli konec”. Zato lahko le upamo, da bodo taka in podobna dela še izšla. / DD
