Predstavitev pesniške zbirke Danes je ta dan kasneje Lidije Golc

Literarni večer bo v torek, 12. maja, v Tržaškem knjižnem središču

V Tržaškem knjižnem središču bo v sodelovanju s Slavističnim društvom Trst-Gorica-Videm v torek, 12. maja, ob 18. uri srečanje s književnico Lidijo Golc, ki je konec prejšnjega leta slavila lep osebni jubilej. V tem letu je izdala tudi svojo deveto pesniško zbirko Danes je ta dan kasneje, ki jo je likovno opremila Samira Kentrić. Posebnost njenih zadnjih izdaj je dvojezičnost oz. večjezičnost besedil, saj svoje verze rada zaupa prevajalkam in prevajalcem v različne jezike, tokrat v angleščino, hrvaščino, italijanščino, nemščino, poljščino, ruščino, slovaščino, španščino in švedščino.

Rodila se je v Ljubljani leta 1955, njene korenine segajo v Ziljsko dolino. Sodelovala in zmagovala je na natečajih, objavlja v revijah Šolski razgledi, Slovenščina v šoli, Vzgoja, Mladika, tedniku Novice, v zbornikih Rastje in Koroški koledar; njene pesmi so predstavili v Liričnem utrinku in oddaji Razkošje v glavi (Carmen L. Oven) na Radiu Ljubljana in v oddaji 100 frauen. slowenische literatur – 100 žensk. slovenska literatura, po celovškem radiu Agora, na literarnih branjih, objavljene so na spletu, na primer v Vrabcu anarhistu, Locutiu, Cankarjevi knjižnici Vrhnika.

Izdala je pesniške zbirke: Dobro, pa se še izboljšuje (2011), Amarkordi (2013), Vsakomur iz svoje lepene (2017), Valdarke (2018), Kakor roke v objem (2020), Novakoronavirusnice (2020), Torzo (2023), Skorje (2023), Danes je ta dan kasneje (2025). Vse so ilustrirali slovenski likovni umetniki. Šest zbirk je večjezičnih.

Iz pogovora z Majdo Artač Sturman, ki je pesmi zadnjih dveh zbirk prevedla v italijanščino, bomo spoznali njeno pesniško pot in kulturno delovanje. Lidija Golc je namreč aktivna članica Društva slovenskih pisateljev, Društva slovenskih pisateljev v Avstriji, Slovenskega PEN-a, Kluba koroških Slovencev v Ljubljani in Slovenske matice. Spoznali bomo tudi vezi, ki jo povezujejo z zamejsko stvarnostjo. Njene korenine po mamini strani segajo v Ziljsko dolino na avstrijskem Koroškem, njeno literarno delovanje pa sega tako v koroški kot tržaški kulturni prostor, saj je večkrat sodelovala na literarnem natečaju tržaške revije Mladika in bila trikrat tudi nagrajena.

Zvočno-vizualno kuliso literarnega večera bo oblikoval Lado Jakša. Obeta se zanimiv pogovor o prevajanju, večjezičnosti, kulturnem poslanstvu književnikov/ic, pedagoškem delu in moči/nemoči poezije v sodobnem času.