Miha Coren: “Pozna se, da delamo na podlagi načrtov in idej za dobro občanov”
Leta 2009 smo zaskrbljeno gledali na rezultate občinskih volitev v beneških občinah. Izidi so bili takrat zelo neugodni. Po treh letih pa se kažejo drugačna, boljša znamenja. Že pred letom dni je v občini Dreka zmagal sedanji župan Mario Zufferli z listo “Drenchia identita' e rinascita”. Na tej listi je nastopal, kot predstavnik SSk, tudi Miha Coren, ki je bil izvoljen in nato imenovan za podžupana. Pred mesecem dni pa je prišla še ena razveseljiva vest, da je v občini Sovodnje zmagal Slovenec Germano Cendou z občansko listo.
Upravljanje obmejnega dela videmske pokrajine ni enostavno. Gre predvsem za gorske predele, ki zahtevajo veliko več naporov za vzdrževanje javnih struktur in uslug. Kakšna je današnja slika, je lahko razvidno tudi iz pogovora z dreškim podžupanom Miho Corenom.
Miha Coren, kako ocenjujete delo, ki ga je opravila občinska uprava, v kateri zasedate podžupansko mesto?
Delo, ki ga je v preteklem letu (umestitev je bila maja 2011) opravila občinska uprava v Dreki, lahko označim za več kot dobro. Kljub kriznemu trenutku in negotovostim, ki zadevajo prihodnost krajevnih javnih uprav, še posebno majhnih občin, je bilo danih več pobud. Največ skrbi je bilo namenjenih ostarelim, ki predstavljajo večino prebivalstva, in pa izboljšanju osnovnih uslug za številne zaselke na občinskem področju. Uprava pozorno spremlja razvoj ustanavljanja novih Gorskih združenj. Večkrat smo izrazili našo zaskrbljenost glede težav, ki so nastale ob izvajanju določil deželnega zakona 14/2011. Občinska uprava v Dreki se je izrazila zelo jasno za ohranitev Gorske skupnosti, kateri bi lahko občine dodelile upravljanje uslug in pri tem upoštevale prisotnost številne in strnjene slovenske narodne skupnosti.
Občino Dreka ste vključili v izvajanje zaščitnega zakona 38/01. Kako je bilo to sprejeto?
Kar se tiče zaščitnih določil za slovensko narodno skupnost, se je občinska uprava srečala s predsednikom paritetnega odbora Bojanom Brezigarjem in zahtevala vključitev občine Dreka v seznam, ki ga predvideva čl. 10 zakona 38/2001 (javni napisi in toponomastika). Odlok predsednika Dežele FJk je bil objavljen na Deželnem uradnem listu. Sedaj pa smo kot občinska uprava 'sprožili' postopek za dodelitev finančnih sredstev za nakup cestnih tabel za dvojezično, italijansko-slovensko toponomastiko. To je bilo zelo potrebno, saj je občina Dreka precej zaostala glede izvajanja zaščitne zakonodaje za slovensko narodno skupnost.
Nekaj težav je bilo z vašim odbornikom Brunom Tusgnachom, ki se je udeležil protislovenskih pobud. Kako je to vplivalo na delo v občinskem odboru?
Obnašanje in posegi omenjenega odbornika so povzročili nekoliko nelagodja znotraj občinske uprave, saj se to ni ujemalo z volilnim programom, ki je bil dogovorjen. Vsekakor župan in ostali odborniki ter svetniki smo se takoj javno ogradili od teh stališč, ki so bila le osebna. Vsekakor je občinska uprava dokazala, kot sem že prej omenil, da je bilo poskrbljeno v zelo kratkem času za začetek postopka glede izvajanja določil zaščitne zakonodaje za Slovence.
Ali je bilo poročanje medijev o tem dogodku objektivno?
Mogoče bi mediji lahko dali več poudarka temu, kar je občinska uprava naredila za uvajanje zaščitne zakonodaje. Zdi se mi, da je bilo nesorazmerno več pozornosti namenjene osebnim stališčem tega odbornika kot pa delu uprave.
Kakšni so prihodnji načrti vaše občinske uprave?
Uprava občine Dreka ima namen nadaljevati pobude v korist občanov. Gre predvsem za izboljšanje uslug, ustvarjanje pogojev za ponovno vrnitev in nastanitev, in to predvsem za mlade družine, za oskrbo ostarelih in naravno varstvo. Večje projekte želimo uresničiti skupaj z drugimi občinami v Posočju in v Nediških dolinah. Ti projekti se bodo naslanjali predvsem na razvojne programe, ki jih nudi Evropa preko čezmejnega sodelovanja. V poštev pridejo naravno varstvo, turizem in turistično ovrednotenje zgodovinske dediščine (predvsem, kar se tiče prve svetovne vojne). Posebno pozornost bo občinska uprava namenila kmetijstvu in gozdarstvu, saj je tu še precej razvojnih možnosti. Veliko si namreč prizadevamo, da ohranimo občinsko avtonomijo, pa čeprav moramo razvijati sodelovanje z ostalimi občinami v sklopu Gorskega združenja.
Vstopili ste v občinsko upravo župana Zufferlija kot predstavnik SSk. Kakšni so odnosi?
Odnosi z županom so zelo dobri in delamo zares v sozvočju. Pripadnost stranki SSk pa je bila že od začetka sprejeta kot dodana vrednost. Pozna se, da delamo na podlagi načrtov in idej za dobrobit občanov in zato je pravi užitek sodelovati; to se sedaj dogaja v Dreki.
Kakšne so politične perspektive za slovensko narodno skupnost v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini?
Moram biti optimist, čeprav slovenska narodna skupnost v videmski pokrajini doživlja težke trenutke. Moramo biti enotni, da lahko presežemo ideologije in se lahko uspešno spopademo s težavami naše narodne skupnosti. Zavedati se moramo, da sta država in dežela na strani Slovencev. To pot je nakazala tudi SSk.
Je predlog o zbirni stranki, kot je SSk, aktualen in sprejemljiv?
Menim, da je ta edina pot. Težave in potrebe slovenske narodne skupnosti v deželi FJk lahko rešimo samo s skupno, zbirno stranko, ki bo predstavljala vse Slovence, tako na krajevni ravni (dežela, pokrajina, občine) kot tudi na nivoju države. Moramo delati skupaj ne glede na ideološke razlike. Pred nami imamo zelo dobre zglede, ki jih predstavljajo druge narodne in avtonomistične skupnosti v Italiji.
Julijan Čavdek
