“Poslanstvo Drage nikakor ni izčrpano”

V govoru na proslavi ob 60. jubileju študijskih dnevov se je predsednik DSI Martin Brecelj ozrl nazaj in naprej

Slavnostni govornik na proslavi ob 60. jubileju je bil predsednik Društva slovenskih izobražencev Martin Brecelj. V nagovoru je spomnil na začetek študijskih dnevov Draga, ki so se prvič odvili 3. in 4. septembra 1966 v vasici Draga pri Bazovici. Takrat so se na pobudo Društva slovenskih izobražencev iz Trsta srečali Slovenci iz matice, zamejstva in izseljenstva, da bi, kot je v pozdravnem nagovoru poudaril takratni predsednik Jože Peterlin, “v prijateljskih razgovorih ter resnih in stvarnih diskusijah poglobili bratske vezi, se bolje razumeli in povezali v skupno narodno družino”.

Kljub nenaklonjenosti tedanjih jugoslovanskih oblasti je Draga vsako leto rasla v udeležbi in odmevnosti. Po besedah Breclja jo od vsega začetka zaznamujeta dve skorajda paradoksalni značilnosti: čeprav jo prireja zamejsko društvo, se obrača na vse tri Slovenije, in čeprav se opira na slovensko, krščansko in demokratično izročilo, ostaja odprta za pogovor z drugače mislečimi. Prav ta odprtost je Drago uvrstila v samo središče slovenskega narodnega dogajanja ter ji omogočila, da je pomembno prispevala k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Alojz Peterle je leta 1990, kmalu po prvih svobodnih volitvah, na 25. Dragi poudaril, da je njen uspeh tudi uspeh slovenske demokracije in da “poslanstvo Drage nikakor ni izčrpano”. Podobno je tri desetletja pozneje, leta 2019, izpostavil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je Dragi izrekel zahvalo za vlogo pri spodbujanju sprave in evropskega duha.

Brecelj je v svojem govoru navezal to kontinuiteto na današnji čas, v katerem se kažejo znamenja usihanja demokracije. Izpostavil je misli Yuvala Noaha Hararija in Žige Turka o morebitnem koncu liberalne zgodbe. Spraševal se je, ali je potemtakem “odklenkalo tudi Dragi”, a dodal, da bi bilo takšno sklepanje preuranjeno. Krizo Zahoda je treba ločevati od krize demokracije, saj propad svetovne hegemonije ne pomeni nujno tudi zatona demokratičnih vrednot. Ravno nasprotno – demokracija ostaja “najmanj nasilna oblika vladavine”, ki temelji na “svobodnem pristanku ljudi”, ta pa se dosega skozi razpravo. “Razmere se spreminjajo, izražanje stališč pa je nujno zgodovinsko pogojeno. Kot razpravljanje je nujno tudi pričevanje, razkrivanje resnice v vsakokratnem tu in zdaj,” je dejal in ob tem spomnil, da so letos prvič v ospredje postavili osebna pričevanja in življenjske izkušnje gostov. Ob koncu je izrekel zahvalo vsem, ki so od leta 1966 soustvarjali Drago, in zaželel, “da bi semena, ki so jih tako zavzeto sejali, še naprej klila in rojevala dobre sadove”.

Na proslavi je zbrane nagovoril tudi novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje. Drago je označil za “forum svobodnega mišljenja” in poudaril, da je bila “že dolgo pred slovensko pomladjo in osamosvojitvijo šola demokracije”. Zaželel ji je, naj tudi v prihodnje ostane prostor svobode in ustvarjalnega dialoga, ter opozoril, da demokracija ni cilj sama po sebi, temveč orodje za graditev pravične družbe, v kateri je v središču človek s svojim dostojanstvom in pravicami. Ob jubileju je pogled usmeril naprej: “Če je Draga v preteklosti prispevala k osamosvojitvi in demokratizaciji Slovenije, naj v prihodnje prispeva k oblikovanju družbe, ki bo pravična, odprta in bratska.” Ob koncu se je zahvalil vsem, ki Drago soustvarjajo, saj s svojim delom bogatijo ne le slovensko skupnost v zamejstvu, ampak celoten narod in širšo Cerkev.

Prisotne je nagovoril tudi Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, ki se je spomnil svojega prvega obiska Drage, ko je kot najstnik spremljal očeta – enega od takratnih predavateljev. Dragi je zaželel, da bi še naprej povezovala Slovence v domovini, zamejstvu in izseljenstvu ter ostajala “odprt forum v smislu svojih ustanoviteljev”.

Med proslavo je zvočni posnetek obudil glas Jožeta Peterlina iz radijske igre, v kateri je že pred desetletji zapisal misel, ki je še danes vodilo študijskih dnevov: “Edino če ugovarjaš, se rodi debata.” S posebnim posnetkom so se spomnili tudi Alojza Rebule, rednega udeleženca Drage, ki je s svojimi predlogi več let sooblikoval njen program. Organizatorji so za jubilejno priložnost pripravili še video s posnetki in fotografijami preteklih Drag, urednica Mladike Nadia Roncelli pa je predstavila jubilejni zbornik. Drugi del prazničnega večera so glasbeno obogatili pevci MeMlPZ Šempeter Vrtojba, ki so pod vodstvom Mojce Maver Podbersič zapeli izbor slovenskih skladb o domovini in miru ter nekaj priredb ljudskih pesmi.