Politično-kulturni vrtiljak bo odvrtel še en krog

Teden v matični domovini

Tako kot se rado zgodi, se je minuli teden pravzaprav začel že v nedeljo, ko smo v Sloveniji imeli referendum o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Udeležila se ga je malo več kot četrtina vseh volilnih upravičencev, proti zakonu pa je glasovalo 92 odstotkov ljudi oziroma dobrih 403 tisoč ljudi. Kvorum so presegli, zakon je padel in dodatki k pokojninam umetnikov z izjemnimi dosežki se bodo še naprej podeljevali po zakonu iz leta 1974, ki ga je računsko sodišče označilo za pomanjkljivega.

Velik odstotek glasov proti je odraz tega, kdo je vabil na (referendumski) ples. SDS, kot predlagateljica, in druge stranke na desnici so ljudi aktivno nagovarjale k zavrnitvi zakona, medtem ko sta Gibanje Svoboda in Levica zagovarjali bojkot referenduma. Tretja vladna partnerica SD je ljudi nagovarjala k podpori zakona, a se pri tem ni kaj preveč napenjala. Temu primerni so bili tudi odzivi po glasovanju. Prvak SDS Janez Janša je referendumski izid označil za zmago razuma in dodal, da je koalicija od ljudi dobila dve klofuti. Podpredsednica Gibanja Svoboda Sara Žibrat mu je odgovorila, da zaušnice niso dobili, saj da se te igre niso šli. Ministrica za kulturo in vodja Levice Asta Vrečko pa je ocenila, da je pri referendumu šlo za preštevanje glasov na desnici.

A politično-kulturni vrtiljak, pri katerem so jo najslabše odnesli umetniki, se še ne bo ustavil. Demokrati in NSi so skočili iz zavetrja SDS in vložili interpelacijo proti ministrici Vrečko. V parlamentu pa bodo debatirali o predlogu SDS, da se ukine izvirni zakon iz leta 1974 in s tem tudi konča podeljevanje dodatkov za izjemne umetnike.

Pred kakim mesecem ste v tedenskem pregledu brali o primeru iz izolske bolnišnice, kjer so dekletu s poškodovanim kolenom po pomoti operirali zdravo koleno. Bolnišnica je minuli teden sporočila, da je bil razlog za zamenjavo “hitro zaporedje dogodkov zaradi življenjsko ogrožajočega stanja v drugi operacijski dvorani”. Prav tako naj bi k temu pripomogla nenadna sprememba v kirurški ekipi.

Minuli teden pa sta nas dva primera opomnila, da delavske pravice, o katerih radi govorimo predvsem na začetku maja, res niso samoumevne. Še posebej ko pride do tujcev. Drugi železniški tir med Divačo in Koprom poleg slovenskega Kolektorja gradi tudi turško gradbeno podjetje Yapi Merkezi. Slednje je za svoje delavce iz Turčije postavilo kamp na robu vasi Orehek. A je Yapi Merkezi zašel v finančne težave in zato večino zaključnih del na gradbišču prepustil Kolektorju. Turško podjetje je z večino delavcev podpisalo pogodbo o sporazumni odpovedi in povračilu stroškov, v kampu pa je ostalo okoli 40 delavcev. Ti so ta teden opozorili, da jih delodajalec v kampu prisilno zadržuje od 21. marca in jih ustrahuje.

Kontejnersko naselje sta obiskali delovna inšpekcija in policija, ki preiskujeta morebitne kršitve delavskih pravic in zakonodaje. Na pogovore z delavci pa so prišli tudi predstavniki ministrstva za delo. Državni sekretar na omenjenem ministrstvu Dan Juvan je dejal, da Yapi Merkezi delavcem vsiljuje sporazumne odpovedi in jim laže o posledicah, če odpovedi ne bi sprejeli. Če bodo sporazume podpisali, bodo izgubili pravico do prejemanja nadomestila, ki bi jim omogočilo tudi tri mesece zakonitega bivanja v Sloveniji in možnost iskanja nove službe. Juvan, ki je opozoril še na slabo opremljenost delavskega kampa, je po poročanju portala Siol dejal, da se želi večina delavcev vrniti v Turčijo, vendar nimajo nobene garancije, da bodo obljubljeni denar po podpisu sporazuma res prejeli. Nekateri kolegi namreč nanj še čakajo.

Drugi primer teptanja pravic tujih delavcev prihaja iz Posočja, razkrili so ga novinarji oddaje Tarča na TV Slovenija. Delavce s Filipinov naj bi izkoriščal kobariški hotelir Aleš Hvala, ki mu očitajo tudi trgovino z ljudmi. Štirje Filipinci so namreč prišli v Kobarid, da bi delali v njegovi restavraciji in hotelu. Nekaj dni po podpisu pogodbe jih je Hvala odpeljal v Portorož, kjer so začeli delati v drugi gostilni, ki je v lasti Damirja Pribaca. Delavci so novinarjem pripovedovali o fizičnem in verbalnem nasilju, prekomernem delu in nepravičnem plačevanju.

Iz Portoroža so pobegnili, na policiji prijavili sum trgovine z ljudmi in pridobili tudi uradni status žrtev trgovine z ljudmi. Preiskava je v predkazenskem postopku, oba gostinca pa sta kakršnekoli nepravilnosti zanikala.