Pogovorni večer MOSP in DSI o tem ali naj naši mladi študirajo v Sloveniji
Kje naj se mladi izobražujejo in kakšne posledice imajo njihove odločitve za prihodnost manjšine, je bilo osrednje vprašanje pogovornega večera z naslovom Naj naši mladi študirajo v Sloveniji?, ki je potekal 16. marca 2026 v Peterlinovi dvorani v Trstu. Dogodek sta organizirala društvo Mladi v odkrivanju skupnih poti MOSP in Društvo slovenskih izobražencev DSI, razprava pa je odprla številne dileme, s katerimi se sooča slovenska narodna skupnost v Italiji.
Predsednik društva MOSP Jakob Tul je poudaril, da je nadaljevanje študija po višješolski diplomi postalo skoraj samoumevno. Mladi se danes odločajo med študijem v Italiji, odhodom v tujino ali pa za študij v Sloveniji, kjer izobraževanje poteka v maternem jeziku. Prav ta možnost pa odpira številna vprašanja, predvsem glede priznavanja diplom v Italiji in nadaljnje zaposlitvene poti.
Predsednica Kluba zamejskih študentov Rada Vižintin je predstavila svojo izkušnjo študija v Sloveniji. Poudarila je, da študij v slovenščini predstavlja veliko prednost, tako za posameznika kot za celotno skupnost. Poleg tega Slovenija nudi dobre pogoje za študente, od štipendij za zamejske študente do subvencionirane prehrane in ugodnega javnega prevoza. Po njenem mnenju študij v slovenskem okolju omogoča tudi boljše jezikovno znanje, kar je ključno za ohranjanje identitete v slovenskem čezmejnem prostoru v Italiji.
Na drugi strani je Nik Emili predstavil drugačno pot. Odločil se je za študij v Italiji, saj je iskal najkrajšo pot do poklica, povezanega z gradbeništvom. Izpostavil je, da so nekateri poklici tesno vezani na italijansko zakonodajo, zato je smiselno, da študiramo v Italiji. Kljub temu je priznal, da je med študijem pogrešal uporabo slovenščine, saj je večino časa komuniciral izključno v italijanščini.
Osrednja tema večera je bilo vprašanje priznavanja diplom, pridobljenih v Sloveniji. Postopki nostrifikacije so pogosto dolgotrajni in zapleteni, kar predstavlja oviro predvsem pri zaposlovanju v javnem sektorju. Jakob Tul je opozoril, da so težave še posebej izrazite v šolstvu, kjer primanjkuje ustrezno priznanega kadra. V zasebnem sektorju je manj ovir, saj je zaposlitev bolj odvisna od posameznikovih kompetenc.
Med večerom je bil govor tudi o drugih problematikah. Veliko slovenskih zamejcev, ki so študirali v Sloveniji, ostane tam, kar odpira vprašanje bega možganov. Rada Vižintin meni, da to sicer predstavlja izgubo za zamejstvo, vendar gre še vedno za prostor, kjer se ohranjata slovenski jezik in kultura. Obenem pa Slovenija ponuja bolj stabilne zaposlitvene pogoje, kar dodatno vpliva na odločitve mladih.
Kljub različnim pogledom so se udeleženci strinjali, da je dvojezičnost velika prednost. Dvojezični kadri predstavljajo pomembno bogastvo za skupnost, še posebej na področjih, kot so zdravstvo, šolstvo, javna uprava in tehnične stroke. Prav zato je ključno vprašanje, kako mladim omogočiti kakovostno izobraževanje v maternem jeziku, ne da bi pri tem omejevali njihove zaposlitvene možnosti.
Pogovorni večer je tako jasno pokazal, da pravega odgovora ni. Odločitev za študij v Sloveniji ali Italiji je odvisna od posameznika, njegovih interesov in poklicnih ciljev. Vendar pa ima vsaka izbira širši vpliv na prihodnost slovenske skupnosti v Italiji, ki se mora s temi izzivi premišljeno soočati.
