Pisani o nevarnosti suhih dreves ob državni cesti
Svetniku SSk odgovarjala odbornica Amirante
Med zadnjim zasedanjem deželnega sveta je svetnik Slovenske skupnosti Marko Pisani predložil vprašanje na hitri odgovor v zvezi s posušenimi drevesi vsled požarov iz leta 2022. “Letos bodo minila štiri leta od požarov, ki so pustošili po kraškem območju – je uvodoma spomnil Pisani – in sledovi so seveda na očeh vseh, saj ni bilo storjeno veliko, da bi škodo poskusili odpraviti in gozdove obnoviti.” V svojem vprašanju se je svetnik SSk omejil na stanje ob državni cesti 14 in deželnima cestama 14 in 519, ki se vijejo od Štivana do Jamelj in dalje skozi zaselek pri Komarjih do državne meje. “Po treh letih in pol začnejo zagorela drevesa trohneti in tista, ki so tik ob cesti, predstavljajo konkretno nevarnost za promet, posebej kolesarje in motoriste,” je v svojem nastopu v slovenščini poudaril Pisani in še dodal, da dajejo mrtva, zoglenela drevesa zelo žalostno podobo okolju in ne ravno pozitivno sliko glede upravljanja z gozdovi.
Odbornica za infrastrukturo, ki je pristojna za deželno cestno omrežje, Cristina Amirante se je v odgovoru predstavniku Slovenske skupnosti omejila na civilni zakonik, ki ščiti zasebno lastnino, kar pomeni, da se ne more izvajati nikakršnega posega. Odbornica je še zagotovila, da deželno podjetje FVG Strade redno spremlja stanje ob cestah, morebitne nujne posege iz varnostnih razlogov pa lahko sprožijo župani z odredbo.
Svetnika Pisanija odgovor ni zadovoljil, saj je vprašanje postavil ravno v tem smislu, namreč kako namerava deželna uprava ravnati z opisanim stanjem glede na to, da je pogorelo območje večinoma v zasebni lasti. Navezal se je na pozitivno, sicer poskusno, čiščenje, ki ga je ravno na tem istem območju opravila deželna služba za gozdove v lastni režiji s predhodno pridobljenimi dovoljenji lastnikov. Zakaj ne bi po istem ključu posegli tudi ob omenjenih cestah, se sprašuje Pisani, ugotavljajoč, da za iste situacije veljajo različna pravila.
