P kot PETDESETLETNICA 1
Začelo se je leto 2018 in petdesetletnice ne bodo obhajali samo nekateri ljudje, ki so se pred petdesetimi leti rodili; pred petdesetimi leti je teklo znamenito leto 1968. Takrat se je zgodila namreč še ena revolucija, ki jo označujemo različno – najpogosteje pa je to kulturna ali seksualna revolucija. Vsekakor je takrat skupina ljudi s pridom izkoristila mladostniško energijo skupine podivjanih mladih, da bi obrnila na glavo celotno zahodno družbo, še preostale vrednote in podobne stebre družbe pa porušila ali vrgla na odpad zgodovine. Te povojne generacije so zahtevale in tudi dobile svobodno spolnost in vsesplošno državno socialno pomoč, posledice vsega tega pa danes z obrestmi plačujemo. V glavnem so odgovorni oz. neodgovorni dosegli, kar so želeli, današnje in včerajšnje mlade, torej generacije njihovih lastnih otrok, kakor tudi vnukov, pa obsodili, da plačujemo njihove davke, kakor tudi, da moramo graditi na ruševinah njihovih splavov, ločitev, drog, šolstva, ki ga je uničila njihova politična dvojka ali šestica (pomeni, da se je močno znižal nivo znanja). To je bilo pravzaprav leto 1968 in zagotovo bomo o njem čez leto še kaj spregovorili, zato pa smo tudi dali kot naše naslovno geslo najprej jubilej, ki ga obhajamo. Zgodil se je napad na temelje družbe, “revolucionarni” fenomen, v povsem negativnem smislu izraza, ki za sabo pušča krvavo sled smrti in ruševin. Zanimivo, da se zdaj nekateri tudi posipavajo s pepelom, vendar pa še pogosteje razlagajo kot “strokovnjaki”, morda so izdelali tudi sami s politično šestico ali ponavljali kak letnik v srednji šoli, našim generacijam, da smo šibki, mamini sinčki, da nimamo volje delati, da se nočemo učiti in študirati, da, skratka, sploh nismo pripravljeni na življenje. Kako je kaj treba delati, kako je treba živeti, bi nas radi učili tisti, ki so v svoji mladosti, če se že niso “filali” s “špineli”, hašišem, drugimi drogami in alkoholom, potem so zagotovo prišli do svojih mest in služb, še pogosteje “službic”, po prijateljih prijateljev ali tudi po žlahti od žlahte. Kaj nas ta “generacija ’68” lahko nauči in kaj so nam zapustili? To bomo pregledali na kratko v prihodnjem delu, bolj podrobno pa bo gotovo o tem še priložnost spregovoriti čez leto, kot smo dejali.
Piše Andrej Vončina / Cerkveni in družbeni antislovar (43a)Preberi tudi
