So otroci res rak našega planeta?

Zasledili smo zanimivo razmišljanje dr. Giorgie Brambilla, docentke moralne teologije na Papeški univerzi Regina Apostolorum (toliko o tem, kako Cerkev zatira ženske). Profesorica je sicer poročena in mati treh otrok. V roke ji je prišel letak občine Cremona (mesto izdelovalcev violin!), na katerem je pisalo, da je treba biti do okolja zelo odgovorni pri nakupovanju, med dejanji, ki pa jih posameznik lahko v tej smeri stori, da bi ublažili klimatske spremembe, pa naj bi bil tudi ta, da se dela manj otrok, kar je bilo napisano v mastnem tisku in z velikimi črkami. Profesorica pravi, da ti za to bravurozno dejanje podelijo nekakšno medaljo za pogum, ki nosi naziv Reševanje planeta. Pravi, da se v doseganju cilja združujejo trije pogledi na svet in človeka – maltuzijanski (po Thomasu Malthusu), feministični in evgenetski. Vsi trije se namreč borijo proti roditvi in vzgoji otrok, ker se borijo proti pravemu starševstvu. Anglikanski pastor Thomas Robert Malthus je v svojem delu Esej o načelu prebivalstva (An Essay on the Principle of Population) povezal prebivalstvo z razpoložljivimi sredstvi, seveda materialnimi, iz tega pa izpeljal zakon, ki naj bi bil po njegovem prepričanju “naravni”, po katerem ne gresta skupaj demografska rast in “sredstva za preživljanje”. Veliko Britanijo je v 18. stoletju pretresala velika revščina, Malthus pa ni bil prepričan, da so politični prijemi državne pomoči neučinkoviti, temveč celo nepotrebni, ker naj bi podpirali tisti družbeni sloj, ki je bil najbolj neuravnovešen tako v etičnem kot tudi v demografskem smislu. Poleg tega, da je verjel, da večanje prebivalstva izčrpava sredstva, je bil Malthus prepričan tudi, da demografska rast ni enaka za vse sloje prebivalstva. Tedaj je to morda še veljalo, danes pa, kot vidimo, to ni več tako. Poleg gledanja na materialna sredstva, zaradi katerega ta protestantski pastor še vedno velja za ekonomista, kar pa je ena od skrivnosti moderne vere, kako je lahko to tako, pa je znan tudi po svojem pojmovanju človeka, ki je kot “rak planeta”, ta pogled pa uporablja tudi današnji ekologistični pogled na svet in človeka. V omenjenem delu je Malthus trdil, da sta lakota in šibkost dva elementa, ki nekako uravnavata rast. Lakota, epidemije in vojne so tako bile tiste, ki so nadzorovale prebivalstvo. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

Piše Andrej Vončina / Skozi drugačno prizmo (23)

Preberi tudi

Da zasijeta duša in telo

Kristjani in družba

Center, kjer sta doma mir in dobro

Kristjani in družba

V osrčju demokracije 

Tržaška

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme