Olimpijski ogenj ni le plamen, temveč je spomin, čast in ponos

Damijana Češčut bo po dveh desetletjih znova nosila olimpijsko baklo

Potovanje olimpijskega ognja za zimske olimpijske igre Milano – Cortina 2026 je veliko več kot le športni obred; je navdihujoča pustolovščina, ki napoveduje prihod olimpijskih iger v Italijo. Pot se je s prižigom tradicionalnega ognja začela 26. novembra 2025 v Olimpiji, bakla pa je 4. decembra prispela v Rim, od koder se je dva dni pozneje podala na svojo pot po škornju.

Olimpijske igre Milano – Cortina 2026 v prvi vrsti organizira Fundacija Milano Cortina 2026, glavna partnerja potovanja olimpijskega ognja pa sta družbi Coca-Cola in Eni, ki spremljata zadnji del poti pred začetkom iger v Italiji. Za vlogo nosilca olimpijske bakle organizatorji izberejo znane osebnosti in tudi navadne ljudi, saj se prek uradne spletne strani Milano – Cortina 2026 ali spletne strani Coca-Cole lahko prijavi kdorkoli. To je dvakrat storila tudi Damijana Češčut, dolgoletna trenerka in odbornica pri Amaterskem športnem združenju Olympia. Prijavila se je in bila – na veliko presenečenje – tudi letos izbrana med nosilce tega močnega simbola olimpijskega gibanja. Po tem, ko je leta 2006 že nosila olimpijsko baklo v Ronkah, bo 24. januarja namreč znova doživela ta posebni trenutek, tokrat v Gorici. Ob tej priložnosti smo jo povprašali o občutkih in pomenu dogodka zanjo ter za okolje, iz katerega prihaja.

Damijana, olimpijsko baklo si nosila že leta 2006, kako je do tega prišlo in kakšni so bili prvi občutki, ko si izvedela, da jo boš lahko nosila znova?

Leta 2006 sem se z možem Alessandrom prijavila na natečaj Coca-Cole in sva bila izbrana oba (poudariti moram, da je bila prijava na ta natečaj povsem brezplačna). Takrat sem bila prepričana, da je to dogodek, ki se lahko zgodi le enkrat v življenju, ko pa sem izvedela, da bo Italija gostila zimske olimpijske igre leta 2026, sem pomislila, da bi bilo res čudovito ponoviti to izkušnjo. Z možem sva se ponovno prijavila in – neverjetno – oktobra lani so mi organizatorji po elektronski pošti sporočili, da bova spet nosila olimpijsko baklo.

Da bom spet nosila olimpijski ogenj, so mi potrdili tudi prejšnji teden. Priznam, da sem izredno navdušena, a vsekakor bolj umirjena, saj že vem, kaj me čaka in kako vse poteka. Težko bi z besedami opisala, kako sem vesela in ponosna, in včasih me skoraj razjezi, ko ljudje ne razumejo, da je to izjemna čast, nekaj velikega.

Kako pa so se na novico, da boš znova nosila olimpijsko baklo, odzvali tvoji domači in prijatelji?

Začudeni so, ker so me še enkrat izbrali. Nihče od nas ni tega pričakoval, vsekakor so zelo ponosni name in veseli, ker vidijo, kaj mi to pomeni.

Veš, po kakšnih kriterijih organizatorji izbirajo posameznike, ki lahko nosijo olimpijsko baklo, in zakaj misliš, da so izbrali prav tebe?

Iskreno, ne vem, po kakšnih kriterijih izbirajo. Imam občutek, da smo pri izbiri imeli prednost tisti, ki smo že bili nosilci bakle, med izbranimi je namreč več oseb, ki so že nosile olimpijski ogenj leta 2006 – nekateri bodo letos baklo nosili že tretjič! V tretje gre rado, tako da imam tudi jaz še kakšno možnost, da bom izkušnjo še ponovila! (se nasmeje)

Organizatorji izberejo navadno znane športnike, filmske in pop zvezde ali tudi vplivneže, poleg njih pa tudi veliko navadnih ljudi. Znano mi je, da nosilci bakle ne smejo biti osebe, ki bi dogodek izrabile za politično sporočanje, diskvalificirani športniki zaradi hudih dopinških kršitev ali osebe, ki imajo kazensko preteklost. Nosilec bakle mora utelešati olimpijske vrednote: mir, spoštovanje, solidarnost, povezovanje ljudi.

Meni so po prijavi na natečaj organizatorji poslali sporočilo, v katerem sem se morala predstaviti, navesti vse svoje osebne podatke in povedati, zakaj bi rada bila nosilka olimpijske bakle. Napisala sem, da sem rojena v olimpijskem letu 1968 in da je moja mama bila učiteljica telovadbe, ki je oboževala olimpijske igre (rada bi mi dala ime Olimpija). Tudi sama občutim ta dogodek zelo globoko v srcu in, med drugim, delam pri športnem združenju Olympia … Olimpijske igre imam torej v krvi!

Kako se pripravljaš na dogodek 24. januarja, je kaj drugače kot leta 2006?

Za svojo prvo izkušnjo sem se pripravljala, saj so mi organizatorji sporočili, da bom morala svojo traso zaključiti v točno določenem času, in to me je kar skrbelo, zato sva z možem precej trenirala. Priznam pa, da v trenutku, ko sem baklo dobila v svoje roke, me sploh ni več zanimalo, koliko časa in koliko metrov tečem. Šla sem počasi in uživala vsak trenutek, okusila vsak prehojen meter. Bila je skoraj neka izventelesna izkušnja, saj se ne spomnim, koga sem videla ob cesti niti komu sem baklo izročila.

Tokrat se sploh ne pripravljam, saj 200–300 metrov predstavlja zelo kratko razdaljo in organizatorji mi niso sporočili, v kolikem času jih bom morala prehoditi. Bakla je letos dvakrat lažja od tiste iz leta 2006, tako da sploh ne bo naporno. Tokrat sem še bolj ponosna, da so me izbrali organizatorji, in odločila sem se, da bom resnično uživala vsako sekundo, skušala bom biti pozorna na vsak detajl, zavestno bom opazovala, kaj se dogaja okrog mene.

Se ti zdi, da ima nošenje olimpijske bakle poseben pomen tudi za lokalno skupnost oz. okolje, iz katerega prihajaš?

Leta 2006 sem bila izjemno počaščena, a baklo sem nosila v Ronkah, nisem bila doma. Tokrat bom s številko 21 tekla v mestnem središču, po Verdijevem korzu. To je imenitno!

Kot rečeno, žal veliko ljudi ne zaznava pomena tega dogodka, ne razume, da gre za veliko čast. Nismo vsi športniki, olimpijske igre ne navdihujejo vsakogar. Navdušenje vidim v očeh ljudi, ki jih šport zanima, se z njim aktivno ukvarjajo, ljubijo igre in globoko čutijo njihovo sporočilno moč.

Kaj bi sporočila mladim športnikom, ki sanjajo o olimpijskih igrah oz. bi radi bili baklonosilci?

Sanje so brezplačne, sanjajte še naprej! Če so vam olimpijske igre resnično pri srcu, če čutite v sebi željo, da bi nosili simbol tega pomembnega svetovnega gibanja, se kar vpišite na naslednji natečaj, saj se želje včasih uresničijo!

Olimpijski ogenj bo prvič prečkal ozemlje Dežele FJK v petek, 23. januarja popoldne, ko bo šel skozi občini Ronke in Tržič, nato bo v okviru 47. etape prispel v Trst. V soboto, 24. januarja, bo bakla svojo pot po Gorici začela ob 10.15 pred občinsko palačo, nato bo krenila po ulicah de Gasperi, Roma, `po Travniku, Carduccijevi in Pellicovi ulici. Zatem bodo baklonosci zavili v Škabrijelovo ulico in takoj zatem v Ulico Catterini. Sledil bo postanek na Trgu Evrope/Transalpini, simbolnem kraju povezovanja med narodi, od koder se bodo vrnili v mestno središče po Ulici Caprin, Svetogorski ulici, ulicah Pellico, Ascoli in San Giovanni. Damijano Češčut z olimpijsko baklo bomo lahko srečali na Verdijevem korzu, naslednji baklonosci pa bodo prehodili še Korzo Italija. Sprevod se bo končal v Spominskem parku okrog 11.45.

Po goriški etapi bodo nosilci bakle prečkali občine Gradišče ob Soči, Zagraj in Foljan -Redipulja, kjer bodo obiskali tudi vojaško kostnico, nato pa nadaljevali pot proti Palmanovi, Čedadu in Vidmu. Naslednji dan bo ogenj svojo pot nadaljeval iz Pordenona v Veneto.