Jubilej združenja, ki 350 otrok na Videmskem uči slovenskega jezika

Združenje don Eugenio Blanchini letos obeležuje 30. obletnico ustanovitve. Društvo s svojim delovanjem pokriva celotno videmsko pokrajino, a se še najbolj osredotoča na zahodno Benečijo, kraje Terske doline.

Delovanje društva je usmerjeno v ohranjanje in vrednotenje slovenskega jezika z izdajo publikacij in sodelovanjem pri prirejanju dogodkov, še najbolj pa si člani združenja prizadevajo za poučevanje slovenskega jezika in kulture v šolah na Videmskem. Redno kurikularno poučevanje slovenščine v občinah, kjer je zgodovinsko prisotna slovenska skupnost, je ena izmed postavk zaščitnega zakona, ki se še ne uresničuje, kot nam je povedala tajnica Združenja don Eugenio Blanchini Romana Udovič. Zato društvo v sodelovanju z osnovnimi šolami in vrtci ter občinami, v katerih se te nahajajo, skrbi za projektno poučevanje slovenščine.

Šole dobivajo prispevek za poučevanje manjšinskih jezikov, a ga, kot pravi Romana Udovič, najpogosteje namenijo furlanščini in nemščini ali za slovenski jezik uporabijo le del tega. Stroške za pouk slovenskega jezika si torej v glavnem v breme vzame združenje Blanchini.

V osnovni šoli v Tipani, kjer projekt poteka že pet let, imajo otroci enotedenski pouk skozi celo šolsko leto, v drugih šolah pa se pouk prireja bolj priložnostno, ob praznikih in drugih za slovensko kulturo pomenljivih obdobjih. Trenutno združenje sodeluje s sedmimi šolami, na katerih ponuja pouk slovenščine več kot 350 otrokom, v lanskem šolskem letu je bilo teh približno 280. Zanimanje je torej iz leta v leto večje. Ponekod, na primer v občini Ahten, so se projekta lotili, ker so za to zaprosili starši. “Generacije so se zamenjale in starši danes čutijo potrebo, da bi otroci vsaj minimalno poznali jezik soseda in slovenske skupnosti v Italiji,” je prepričana tajnica združenja. Pouk slovenščine ni obvezen, udeležuje pa se ga veliko otrok. V gorskih krajih je med učenci največ takih, ki imajo slovenske prednike, v večjih šolah v nižinskih krajih pa od 60 do 70 % učencev nima slovenskih korenin.

Prirejanje pouka slovenščine v teh krajih je zahtevno, saj so šole oddaljene več kilometrov stran in je pot do njih za učitelje večkrat dolga. Na začetku so slovenščino poučevali učitelji iz Slovenije, danes pa imajo tudi mlade Benečane, ki so opravili študij slovenščine na videmski univerzi.

Kljub temu dosežku je mladih, ki se po osnovnem šolanju v slovenskem jeziku odločijo, da bodo nadaljevali s študijem slovenščine, po mnenju Romane Udovič premalo. Tudi po zaključeni dvojezični prvostopenjski srednji šoli v Špetru se malo dijakov odloči za nadaljnje šolanje v slovenskem jeziku, v tamkajšnjem jezikovnem liceju pa pouka slovenščine ni. Za združenje Blanchini je prevelik izziv, tako organizacijski kot finančni, da bi se lotili pouka tudi na srednjih šolah, a tajnica združenja meni, da bi bilo treba s posebnimi programi spodbujati učenje jezika tudi med mladimi in bolje promovirati tečaj na videmski univerzi.

Gianfranco Topatigh, pred kratkim izvoljeni predsednik Združenja don Eugenio Blanchini, je v uvodnem pozdravu na posvetu ob jubileju jasno predstavil cilja društva: spodbujati družbeni, kulturni in gospodarski razvoj občin, v katerih je slovenska skupnost zgodovinsko prisotna, ter promovirati slovenski jezik za ohranjanje kulturne identitete teh krajev. Prisotne pa je tudi opozoril na lik, po katerem društvo nosi ime. Vizionarski in napredno misleč duhovnik, po rodu iz Nediških dolin, se je že na koncu 19. in v začetku 20. stoletja posvečal tako duhovni oskrbi kot socialnemu in gospodarskemu razvoju domačih krajev.

Jubilej je združenje obeležilo s posvetom o verskem turizmu, o katerem poročamo v drugem članku (klikni in preberi več).