Ohraniti dediščino soške fronte
Prvi Muzejski torkov večer v Ajdovščini je bil posvečen spominskim objektom iz prve svetovne vojne
Novo sezono Muzejskih torkovih večerov, ki jih prireja Goriški muzej, so začeli v torek, 29. septembra, v Domu krajanov v Ajdovščini s predavanjem Davida Erika Pipana z naslovom Spominski objekti soške fronte na Ajdovskem. Številne prisotne je najprej v imenu Goriškega muzeja pozdravila Kristina Furlan, ki je napovedala tudi dodatni dve srečanji v sklopu Muzejskih torkovih večerov v Ajdovščini; prvo bo 20. oktobra posvečeno vojaškim pokopališčem iz prve svetovne vojne v Ajdovščini in okolici. Furlanova je nato uvedla predavatelja, predsednika Društva soška fronta 1915–1917 Davida Erika Pipana, ki se s preučevanjem soške fronte ukvarja že skoraj štirideset let. Pipan je navzočim najprej razložil, kaj vse zajema definicija spominski objekti, saj je ta zelo široka. Povedal je, da so na območju soške fronte najpogostejši spominski napisi na vhodih kavern in podobnih strukturah, omenil je tudi spominske embleme, predvsem znake enot, ki so jih zlasti Italijani med vojno pogosto uporabljali. Kot dober primer obnove, pri katerem je sodelovalo tudi Društvo soška fronta, je Pipan navedel obnovo spomenika ukrajinskim vojakom v Panovcu, ki ga je financirala Ukrajina. Na spomenik so dodali replike granat, saj so jih po vojni neznanci ukradli, sicer pa je tudi replike nekdo že skušal odpeljati … Predavatelj je govoril tudi o verski arhitekturi in kot najlepši primer le-te navedel cerkev Sv. Duha na Javorci. Preden se je poglobil v objekte v Ajdovščini in bližnji okolici, pa se je dotaknil tudi vodovodnih objektov in mostov. Mesto Ajdovščina je bilo med vojno precej manjše in zaradi oddaljenosti od fronte pomembno vozlišče, v katerem sta delovali dve bolnici oz. posamezni oddelki vojaških bolnišnic 1410 in 1602; od slednje se je med drugim ohranila poškodovana napisna plošča. Kraško bojišče je oskrboval vojaški vodovod Hubelj, ki je bil zgrajen tako, da so lahko izklopili posamezne dele v primeru, da bi Italijani zasedli določena območja. Sprva so vodo na Kras vozili s cisternami. Pipan je pokazal nekaj fotografij ceste Franca Jožefa, ki je povezovala območje železniške postaje z deželno cesto ob pokopališču. Od kratke, a takrat pomembne ceste se je danes ohranil le delček. Predavatelj je nato spomnil na tragičen požar skladišča orožja, ki je odjeknil 24. maja 1918. Eksplozije so skoraj v celoti porušile zaselek Putrihi in tudi pokopališče, med civilisti je bila ena smrtna žrtev, podatka za vojake in vojne ujetnike pa še danes nimamo. Med publiko je bilo veliko zanimanja za obravnavano tematiko, domačini so spraševali tudi po informacijah o vojaški žičnici do Predmeje, Pipan pa je napovedal, da bo kmalu izdal prvo izmed dveh knjig, ki bosta v celoti posvečeni prav spominskim objektom soške fronte.
