Odkrivanje novih evangeljskih načinov, da bi postali ustvarjalci kulture srečevanja

GORICA-NOVA GORICA 16. bratsko srečanje ob jaslicah v duhu sv. Frančiška

Prve jaslice, takšne, kakršne poznamo še danes, je postavil v gozdu blizu mesteca Greccio v Laciju sv. Frančišek Asiški pred natanko 800 leti. V istem času je nastalo Vodilo Frančiškovega svetnega reda. Dveh jubilejev so se člani bratstev FSR Nova Gorica in Gorica spomnili na že 16. bratskem srečanju z naslovom “Čudovita znamenja” (Admirabilia signa), ki je potekalo na meji med sestrskima mestoma.

Na Trgu Evrope, posebnem kraju, ki govori o združevanju, miru in prijateljstvu, se je 7. januarja 2023 popoldne zbrala množica ljudi, med njimi so bili tudi goriški nadškof Carlo Roberto Maria Redaelli, koprskega škofa Bizjaka je zastopal g. Bogdan Vidmar, navzoči so bili tudi duhovni voditelji bratstev, duhovniki, redovniki in redovnice ter drugi verniki. Na trgu so prisluhnili pripovedi o tem, kako se je sv. Frančišek v prvi polovici decembra 1223 vrnil iz Svete dežele. Tam se je dotaknil blagoslovljene zemlje, kjer se je v mrzli votlini rodil Jezus. Zato je prijatelju Janezu Velliti dejal, da bi rad podoživel stisko, občutil revščino, ki jo je moral Odrešenik prenašati ob rojstvu. Skupaj sta postavila jasli in slamo ter tja privedla tudi vola in osla. Na sveti večer so na kraj prišli številni ljudje in Greccio je postal “novi Betlehem”, v katerem je “ganljivi prizor” odseval “evangeljsko preprostost, slavil uboštvo in priporočal ponižnost”. Na poti od Trga Evrope do Kostanjevice so se udeleženci srečanja ustavili ob mejnem prehodu Erjavčeva-Škabrijelova. Tam so se spomnili osem stoletij Vodila FSR in Frančiškove karizme, ki je kot pot miru, bratstva in življenja po evangeliju po 800 letih še živa. Noben član Frančiškove družine ne služi vodilu zasebno, saj je poklican, da evangelij živi v bratstvu. Ta “oblika življenja” je posebno aktualna v času, ko Cerkev spodbuja sinodalnost in opozarja na lik sv. Frančiška kot vzor bratstva, ko ga kliče za “svetnika bratske ljubezni”, ko si prizadeva biti Cerkev v izhodu, tista, ki prisluhne vsem, ki je blizu najmanjšim, ki ima moč, da napolni z veseljem in pomenom življenja tiste, ki jo sprejmejo. Obeležitev obletnice Vodila je priložnost za boljše spoznavanje, za spodbujanje druženja in zaupanja, “za odkrivanje novih evangeljskih načinov, ki nam bodo omogočili, da postanemo odprto bratstvo” in “ustvarjalci nove kulture, kulture srečevanja”.

Na Kapeli je g. Vidmar ob začetku evharističnega slavja, pri katerem so somaševali tudi župnik p. Boštjan in člani samostanske družine, pozdravil goriškega nadškofa in poudaril njegovo misel iz nekega članka, po kateri smo klicani, da živimo ne v večkulturni, temveč v nadkulturni družbi. Različni ljudje, ki se srečujejo, to razsežnost že živijo. G. Vidmar je tudi prebral pozdrav zaradi bolezni odsotnega škofa Bizjaka, ki je udeležencem zaželel, da bi se pred jaslicami napojila in nasitila njihova duša, da bi se okrepil duh, da bi to duhovno hrano ponesli v življenje in jo delili tistim, ki jo žejni iščejo. Vsako srečanje ob jaslicah ima tudi dobrodelni namen: tokrat je bila nabirka namenjena slovenskim misijonarkam v Ukrajini.

Nadškof Carlo je v homiliji povzel nekaj odlomkov iz kateheze o jaslicah, ki jo je papež Benedikt 16., “globoko zaljubljen v človeka Jezusa”, prebral na splošni avdienci 23. decembra 2009. V njej je povedal, kako je bil, po pripovedi življenjepisca Tomaža Čelanskega, “Božič Jezusa otroka” za asiškega ubožca “praznik vseh praznikov”. Sv. Frančišek je v Grecciu hotel “na konkreten, živ in aktualen način” izkusiti “skromno veličino dogodka rojstva Deteta Jezusa” in to veselje sporočiti vsem. Želel je namreč, da bi božično veselje postalo veselje za vse. Benedikt XVI. je tudi dejal, da je noč v Grecciu dala človeštvu lepoto božičnega praznika. Tako je Božje ljudstvo lahko močneje zaznalo najpristnejše sporočilo, da bi ljubili in častili Kristusovo človeškost. Ta pristop do Božiča je ponudil krščanski veri novo razsežnost: če Velika noč govori o vsemogočnosti Boga, ki premaga smrt, Frančiškove jaslice kažejo na nemočno ljubezen Boga, njegovo ponižnost in dobrotljivost, ki ljudi učijo, kako lahko živijo in ljubijo na nov način. “Božič nas uči gledati na Jezusa kot na enega izmed nas.” Za Božič se zgodi vstajenje v srcih ljudi. Bog je v Detetu postal tako dostopen vsem, da mu lahko rečemo “ti” in z Njim vzpostavimo zaupen odnos, kot z novorojenčkom. “Kdor ni doumel božične skrivnosti, ni razumel odločilnega elementa krščanskega življenja. Kdor ne sprejme Jezusa z otroškim srcem, ne more stopiti v nebeško kraljestvo.”

Kot so povedali ob koncu obreda (tudi tokrat je za prevajanje odlično poskrbela Kristina Škibin), letos slavijo 400-letnico cerkve na Kapeli in 70-letnico samostojne župnije, pa tudi 50 let, od kar se je na Kostanjevici obnovil FSR. Ob tem si seveda želijo, da bi se bratstvo okrepilo. Goriški nadškof pa je napovedal, da bo v noči z 31. decembra 2023 na 1. januar 2024 na meji med Goricama – tudi v luči EPK2025 – pohod miru, ki ga bodo organizirali italijanska Karitas, mednarodno katoliško gibanje Pax Christi in druge ustanove; “tudi Frančiškovi sinovi bi ob tej priložnosti lahko dali svoj prispevek v duhu bratstva, sloge in miru”.