Od trditev, da kriza ni velika, do napovedi referendumov in stavk
V Sloveniji je pričetek kampanje za predsedniške volitve, 11. novembra, vplival na odnose v politiki in vzbudil zanimanje za osebe, ki želijo biti izvoljene na najvišji položaj v državi. Zaradi stanja, ko se v politični levici bolj kot z dogovarjanjem in zavzemanjem za premagovanje krize ukvarjajo z vprašanjem, kdo je za Janeza Janšo in kdo je proti njemu, bodo volitve novega državnega poglavarja nemara izgubile svoj ustaljeni in ustavnopravni značaj ter se izrodile v nekakšen referendum o primernosti sedanje vlade in zlasti njenega predsednika Janeza Janše. Kandidati za novega predsednika Slovenije se opredeljujejo do stanja in razmer v državi in razlagajo svoje programe v mučnem in napetem ozračju ob splošnem malodušju in utrujenosti ljudi. Zato gre pritrditi oceni britanskega časnika Ekonomist, ki je zapisal, “da je Slovenija jezna in zmedena”. Veliko je razlogov, da se državljani neprestano sprašujejo, kdo je kriv, da je prišlo do tega, da nismo zgodba o uspehu, ampak zgodba o zlomu. Popularni dr. Alojz Uhan, zdravnik in esejist, je v svoji novi knjigi z naslovom Državljanski eseji, ki je izšla te dni, zapisal, “da Slovenec, ki je priden, delaven, zvest in pošten, v sedanjih kriznih, zapletenih in novih okoliščinah postaja zmeden, nedejaven, zaprt in depresiven”. Nenavadno se na razmere odziva predsednik republike dr. Danilo Türk, ki vztrajno ponavlja, da Janez Janša neupravičeno straši javnost o globoki krizi v državi, ki pa, tako pravi, ni zelo velika in jo lahko Slovenija sama obvlada. Po njegovem bi Slovenci lahko bili tudi bolj sproščeni in zadovoljni. Sedanji predsednik države svoj program za ponovno izvolitev razlaga pod geslom Skupno dobro in ga je obrazložil v mnogih intervjujih v njemu naklonjenih javnih občilih. V pogovoru za mariborski časnik Večer je zavrnil očitke, da se obnaša vzvišeno in naduto, da v javnosti nastopa v blišču in razkošju, in zatrdil, da ne pripada krogu “stricev iz ozadja”. Dodal je, “da takih stricev sploh ni”. Borut Pahor, nekdanji premier in predsednik stranke Socialnih demokratov, izvaja predsedniško kampanjo tako, da dela v tovarnah, delavnicah, na poljih in v drugih dejavnostih in poklicih. Pojasnjuje, da na tak način prihaja v stik z ljudmi, spoznava njihove težave in mnenja, se skratka povezuje s posamezniki in okolji, ki politiki ne zaupajo več. Svojo kampanjo izvaja pod geslom Skupaj spodbujajmo drug drugega, podpira pa ga tudi nekdanja predsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor. Evropski poslanec dr. Milan Zver je svojo kampanjo poimenoval z geslom Predsednik, ki vidi dlje. Kot morebitni novi državni poglavar si bo prizadeval za povrnitev politične trdnosti države, premaganje krize in težav v gospodarstvu in za utrditev narodne zavesti. Podpira tudi pobudo pisatelja Borisa Pahorja, naj druga kitica Prešernove zdravljice postane del naše državne himne.
Na dramatičnost sedanjega trenutka v Sloveniji je na javni televiziji v pogovoru s časnikarjem Jožetom Možino opozoril predsednik vlade Janez Janša. Parlament mora hitro, najpozneje do konca leta, sprejeti sveženj petih zakonov, ki sodijo v sklop reform. Nov pokojninski zakon bo najbrž kmalu sprejet, morda tudi zakon o delovnih razmerjih. Toda reformni proces ovirajo sindikati in obe opozicijski stranki, ki nasprotujejo zakonu o slovenskem državnem holdingu in zakonu o tako imenovani slabi banki. Z njim bi uredili razmere v slovenskem bančnem sistemu. Nasprotniki omenjenih zakonov grozijo, da jima bodo nasprotovali z referendumi, s stavkami ali pa bodo državljane pozvali na demonstracije. Premier je sindikate in opozicijo poklical k odgovornosti, saj bi blokiranje reform državo privedlo v položaj, ko bi morala zaprositi za mednarodno finančno pomoč. V takem primeru pa bi Slovenija izgubila gospodarsko suverenost, nadaljnje posledice pa bi lahko povzročile celo popolno razsulo in propad države Slovenije.
Na Janšev intervju se je oglasil Zoran Janković, predsednik stranke Pozitivna Slovenija in ljubljanski župan. Predsednika vlade je pozval k odstopu, “če ne zna voditi države”, zagrozil, “da se bo narod dvignil”, toda pomenljivo dodal, “da je za vodenje države na vsak način tudi on na razpolago. “Vendar pa se je Zoran Janković tokrat uštel pri vrednotenju svojih političnih ciljev. Tednik Mladina, ki ga je med vsemi javnimi občili v Sloveniji najbolj spodbujal k uresničevanju njegovih političnih ambicij in ga razglašal za najbolj sposobnega voditelja slovenske vlade in slovenske levice, se je Zoranu Jankoviću namreć odrekel. Odgovorni urednik Mladine Grega Repovž ga je povabil, naj odstopi s položaja predsednika stranke Pozitivna Slovenija, in še zapisal, “da Zoran Janković seveda ne more biti voditelj slovenske levice, ne več, in ne s to prtljago, ki jo nosi”.
Marijan Drobež
