Občuteno bratsko srečanje ob jaslicah
Občuteno in prisrčno je bilo bratsko srečanje ob jaslicah, ki sta ga v nedeljo, 13. januarja, organizirali v konkatedrali Kristusa Odrešenika v Novi Gorici krajevni bratstvi Frančiškovega svetnega reda Kostanjevica iz Nove Gorice in Gorice. Veliko njunih članov in drugih vernikov se je – ob prisotnosti koprskega škofa Jurija Bizjaka in goriškega nadškofa Carla Redaellija ter duhovnih asistentov, br. Aurelia Blasottija, p. Davida Šrumpfa in p. Tomaža Pinterja – zbralo, da bi se, kot so povedali prireditelji na začetku, kot nekdaj svetega Frančiška v Grecciu, “danes tudi nas dotaknilo božje Dete in bi v vsej polnosti, a tudi ponižnosti, začutili, kako je pred dvema tisočletjema Bog resnično stopil iz večnosti v naš čas in prostor, se rodil kot človek in živel med nami ter nas s svojo krvjo odrešil”. Pred jaslice jih je pripeljala živa vera v učlovečenega Boga, ki jih sili, da bi po zgledu “Asiškega ubožca” pred svetom s svojim življenjem pričevali, “da so drug drugemu in vsemu stvarstvu brat in sestra”.
Molitveno srečanje so s petjem in glasbenimi točkami oblikovali Frančiškovi otroci in Frančiškova mladina s Kostanjevice in iz Vipavskega križa, člani svetnega reda z obeh strani meje, skavtski otroški zbor in pevci s kitarami iz goriške stolnice, goriški zborček pod vodstvom Michele De Castro s Centra Komel ob spremljavi violine in harfe, nekaj pesmi je zapel tenorist Danjel Vidmar ob orgelski spremljavi Neve Klanjšček. Zelo občuteno je bilo tudi branje – slovensko in italijansko – o božičnih dogodkih v Grecciu iz knjige Naš brat Frančišek španskega kapucina Ignacia Larranage (1928-75), ki posebno učinkovito opisuje Frančiškovo mistično izkustvo ob Gospodovem rojstvu. Prav tako so številni navzoči zelo ubrano in zbrano zmolili Frančiškov psalm 15 in molitev ob jaslicah pred Najsvetejšim. Novogoriški dekan Aleš Rupnik je v homiliji poudaril, da so se prisotni zbrali kot prijatelji pred jaslicami, da bi počastili božje Dete, položeno v jasli, da bi se vprašali, “kje je naš Betlehem, v srcu človeka, v njegovi duši”. Ker je v našem vsakdanjem življenju veliko napetosti in preobremenitev, “smo v takšnih trenutkih na poseben način povabljeni, da gremo v Betlehem, da poiščemo Boga, še posebej če peša naša vera”, če v srcu čutimo pomanjkanje ljubezni. Pojdimo v Betlehem, da srečamo Jezusa tam, kjer je, ne v nekih izjemnih dogodkih zgodovine, ampak v resničnosti vsakdanjega življenja. V jaslih najdemo tudi Marijo, v nje lahko motrimo eno najglobljih razsežnosti božičnega dogodka; vse, kar se je dogajalo, je ohranila in premišljevala v srcu. Na vse, kar se ji je zgodilo, je gledala z Božjimi očmi. Samo zato je zmogla tolikšno ljubezen, da je v resnici izpolnila božjo voljo. Takšna naj bo ljubezen tudi v naših življenjih, je zatrdil g. Rupnik, ki je sklenil svoje razmišljanje s prelepo frančiškansko molitvijo “Gospod, naredi me za orodje svojega miru”.
Molitvena ura se je končala s skupnim blagoslovom obeh škofov. Tik pred tem je koprski škof msgr. Jurij Bizjak v krajšem nagovoru povedal, da v božičnem času postanemo vsi kot otroci, zazremo se v betlehemsko štalico in se zamaknemo. “Ni treba dosti truda, pomembno je, da se človek ustavi”. Goriški nadškof msgr. Carlo Redaelli se je srčno zahvalil za vabilo in poudaril veliko Frančiškovo intuicijo, saj prek jaslic lahko konkretno občutimo Jezusovo človeškost. Bog je postal otrok in se je izročil nam v roke. Ob otročičku, ki se smeje, joče, hrani, napreduje v starosti, modrosti in milosti, se čutimo bolj ljudje in bratje, osebe, ki odložijo svoje oklepe, težave, zaprtost, predsodke in odkrijejo v Jezusovi družbi pravo družinsko razpoloženje.
DD
Nova Gorica / Zvesti duhu sv. Frančiška
