Občina Devin - Nabrežina ima novo virtualno asistentko, predstavili so sistem GiulIA
Občina Devin – Nabrežina, družba Insiel, Dežela FJK in Slovenski raziskovalni inštitut SLORI so združili moči in se podali novim izzivom naproti. Nastal je glasovni sistem umetne inteligence GiulIA, ki bo deloval kot virtualna asistentka za rabo in nudenje storitev javne uprave v slovenskem jeziku. Ambiciozen projekt, ki je trenutno še v fazi testiranja, je nastal z namenom potrditve pravilne rabe slovenskega jezika v govornih funkcijah virtualne pomočnice, s čimer bodo digitalne storitve javne uprave postale dostopnejše in bližje državljanom. Predstavili so ga v sredo, 22. julija, v sejni dvorani občinskega sveta v Nabrežini.
“Jasno je, da umetna inteligenca nikoli ne bo mogla nadomestiti človeškega stika in dela javnih uslužbencev, lahko pa pomembno prispeva k učinkovitejšemu opravljanju vsakodnevnih ponavljajočih se nalog,” je na predstavitvenem srečanju uvodoma povedal župan Igor Gabrovec. O projektu, ki je sicer zagledal luč sveta v Porcii (v italijanščini in angleščini), je prvi mož Devina in Nabrežine še povedal, da predstavlja pravo novost pri uvajanju umetne inteligence v javno upravo in ga želijo v Občini Devin – Nabrežina, kjer razvijajo različico virtualne asistentke za odgovore na klice v slovenskem jeziku, nadgraditi. Ta občina je namreč pravo okolje za razvoj takega projekta, saj je dvojezičnost del njene identitete in vsakdanjega življenja, je sklenil Gabrovec.
Tak projekt seveda ne bi mogel nastati brez finančne podpore, ki jo je v tem primeru dodelila Dežela FJK. V imenu le-te je na novinarski konferenci spregovoril deželni svetnik za dediščino, državno lastnino, splošne storitve in informacijske sisteme Sebastiano Callari. “GiulIA je izjemno orodje in ta preizkus bo tej inovativni platformi omogočil, da se še bolj približa lokalnim skupnostim. Naš cilj je razviti storitev, ki bo preprosta za uporabo, razumljiva vsem in dostopna vsakemu občanu. Pri tem je ključnega pomena sodelovanje med ustanovami, saj lahko le skupaj približamo ljudem javne storitve.” Pojasnil je, da ima projekt izjemen pomen za FJK, saj sta kot deželi s posebnim statutom spodbujanje kulturne raznolikosti in sodelovanje z vsemi skupnostmi ključnega pomena.
Več o nastanku projekta in konkretnem delovanju virtualne asistentke je na srečanju povedal direktor družbe Insiel Diego Antonini, ki je skupaj z drugimi ustanovami poskrbela za nastanek in razvoj tega pripomočka. Preizkušanje virtualne asistentke se osredotoča na tehnologijo pretvorbe besedila v govor (Text-to-Speech) in pretvorbo govora v besedilo (Speech-to-Text) ter na uporabo velikih jezikovnih modelov (LLM), ki virtualni asistentki omogoča, da zapisano besedilo pretvori v govorni odgovor, je povedal. V tej poizkusni fazi bodo preverjali sposobnost sistema, v ozadju katerega deluje generativna umetna inteligenca, da pravilno izgovarja slovenske besede, naglase in jezikovne oblike. “Sistem ne deluje kot običajen samodejni odzivnik, temveč se z uporabnikom pogovarja na naraven in empatičen način,” je še poudaril Antonini in pojasnil, da bodo v tej fazi izvedli številne strukturirane preskusne scenarije, ki bodo temeljili na resničnih vprašanjih in primerih uporabe, vsi sistemi pa bodo ocenjeni na podlagi enakega nabora vhodnih podatkov, kar bo omogočilo objektivno primerjavo njihove uspešnosti.
Da bo slovenščina, ki jo uporablja virtualna asistentka, najboljša, je pri projektu skrbela velika ekipa, ki so jo sestavljali strokovnjaki Centralnega urada za slovenski jezik Dežele FJK, Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI in tudi občinski uslužbenci. V imenu občine je Nataša Canziani najprej pojasnila, da je ena ključnih nalog projektne skupine bilo sistematično testiranje delovanja sistema. Pri tem je sodelovalo 18 preizkuševalcev, ki so opravili spletne in telefonske klice ter izvedli več kot 250 testnih pogovorov. V imenu SLORI-ja je na konferenci spregovorila Matejka Grgič, ki je pojasnila, da je skupaj s sodelavcema Damjanom Popičem in Davidom Bordonom delala na usmerjanju, zbiranju, urejanju in obdelavi jezikovnih podatkov, namenjenih umetni inteligenci in potrebnih za pravilno razumevanje ter pravilno rabo slovenskega jezika. V imenu centralnega urada za slovenski jezik pa je Fedra Paclich pojasnila, da so s kolegicami preizkušale sistem. Njihova naloga je bila preverjati predvsem pravilnost naglaševanja, ustrezno izmenjavanje govora med uporabnikom in asistentko, hitrost govora ter izgovorjavo slovenskih besed in izrazov v drugih jezikih.
