Prihodnost slovenskih jasli v Trstu
Slovenske jasli nikomur ničesar ne odvzemajo, prinašajo pa nove priložnosti
Ko govorimo o prihodnosti Trsta, pogosto pomislimo na njegov gospodarski razvoj, prometne povezave ali demografske izzive. Večkrat pa pozabimo na najmlajše prebivalce mesta. Prav zato je razprava o slovenskih jaslih v Trstu pomembna. Gre za razmislek o identiteti mesta, o pravici do maternega jezika in o priložnostih, ki jih lahko dvojezičnost ponudi vsem otrokom, ne glede na njihov narodnostni izvor.
O prihodnosti slovenskih jasli v Trstu je bil govor v minulo sredo, 3. junija, na dogodku v prostorih Novinarskega krožka v Trstu, ki ga je soorganizirala Slovenska kulturno-gospodarska zveza SKGZ. Deželna predsednica SKGZ Nives Cossutta je ob tej priložnosti poudarila, da razprava ni namenjena zgolj slovenski skupnosti. Po njenih besedah slovenske jasli predstavljajo dodatno vrednost za celotno mesto in okolico. Spregovorila je o ovirah za odprtje slovenskega oddelka pri Svetem Ivanu. Pojasnila je, da je argument o domnevno premajhnem povpraševanju nelogičen, saj je težko meriti zanimanje za storitev, ki sploh ne obstaja. “Slovenske jasli nikomur ničesar ne odvzemajo, prinašajo pa nove priložnosti,” je poudarila. Po njenem mnenju bi takšna pobuda okrepila vlogo Trsta kot mednarodnega in večkulturnega središča.
Občinska svetnica Valentina Repini je prisotne spomnila, da je bila ideja o odprtju slovenskih jasli pri Svetem Ivanu povezana z željo po spodbujanju dvojezičnosti in medkulturnosti v slovenski mestni četrti. Prav tam se nahaja tudi večina slovenskih šolskih ustanov. Repinijeva je obenem poudarila, da so prva leta otrokovega razvoja ključna za usvajanje jezika. Zato ji je žal, da tržaškim otrokom ni omogočen stik s slovenščino že v jaslih. Zavrnila je trditve o pomanjkanju zanimanja med družinami. Po njenih besedah številni starši svoje otroke vpisujejo v italijanske jasli ali celo v ustanove v Sloveniji, ker druge možnosti nimajo. Spomnila je, da je občinski svet v preteklosti že podprl projekt odprtja slovenskega oddelka, vendar neuspešno. Prav zato se je oblikovalo široko gibanje staršev, predstavnikov ustanov in občanov, ki vztrajajo pri zahtevi po odprtju slovenskih jasli.
Poseben poudarek srečanja je bil namenjen znanstvenim ugotovitvam o prednostih dvojezičnosti. Psihologinja in psihoterapevtka Susanna Pertot je pojasnila, da otroci, ki se z dvema jezikoma srečajo že pred tretjim letom starosti, oba vključijo v svoj naravni razvojni proces. Ovrgla je tudi predsodke o tem, da bi bili dvojezični otroci zmedeni ali jezikovno prikrajšani. Čeprav se včasih zdi, da poznajo manj besed v posameznem jeziku, njihov skupni besedni zaklad praviloma dosega raven enojezičnih vrstnikov. Po besedah Pertotove dvojezičnost spodbuja kognitivno prožnost, razvija sposobnost razumevanja različnih zornih kotov ter krepi metajezikovne in pragmatične spretnosti. Otroci se tako že zelo zgodaj naučijo prilagajati sogovorniku in okoliščinam, v katerih uporabljajo posamezen jezik.
O izkušnji družin je spregovoril tudi Peter Canciani iz Združenja staršev Sv. Ivan. Poudaril je, da zanimanje za slovenske jasli obstaja in da ga podpirajo številni starši. Sam je predstavil osebno izkušnjo: njegova hči ni imela možnosti obiskovati slovenskih jasli, zato je bila vključena v italijansko ustanovo. Čeprav je doma poslušala tako italijanščino kot slovenščino, je šele ob vstopu v slovenski vrtec začela tekoče oblikovati stavke v slovenskem jeziku. Po njegovem mnenju vprašanje jasli ni le vprašanje povpraševanja, temveč tudi ohranjanja jezika in kulturne raznolikosti.
Razprava je tako pokazala, da slovenske jasli niso zgolj storitev za pripadnike slovenske narodne skupnosti. Predstavljajo priložnost za vse družine, ki želijo svojim otrokom omogočiti odraščanje v večjezičnem okolju.
