Ob Vitovski in morju uživamo že dve desetletji
Dvajseto izvedbo festivala v čast vitovske so letos odprli na gradu Miramar
Jubilejna, 20. izvedba tradicionalnega festivala Mare e Vitovska in morje, ki ga organizira Društvo vinogradnikov s Krasa v sodelovanju z lokalnimi gostinci, je letos praznovala predvsem priznanje, ki ga je na lokalni in mednarodni ravni doživela vinska sorta vitovska zlasti s pomočjo festivala in posebne pozornosti gostincev.
Praznik so začeli z uvodno konferenco, ki so jo letos prvič izvedli na miramarskem gradu. Dvodnevno praznovanje, 26. in 27. junija, je bilo seveda priložnost za pogled na prehojeno pot in korenine, ljubitelji in najzvestejši podporniki pobude pa so na plano postavili že nove predloge za razvoj prepoznavnosti in zaščite sorte ter njej posvečenega festivala. Večerno dogajanje v petek in soboto pa je tradicionalno preplavilo zunanje prostore slikovitega devinskega gradu.
Tržaško morje že od nekdaj prši kraške vinske trte
Letošnjo Vitovsko in morje so predstavili v petek, 26. junija, na miramarskem gradu. S pobudniki in podporniki dogodka se je pogovarjal novinar in vinski publicist Stefano Cosma. Ključne akterje kraškega prostora – od politikov in vinarjev do vrhunskih someljejev – je najprej pozdravil pred kratkim imenovani direktor gradu Miramar Guido Comis. Izpostavil je botanično tradicijo in bogastvo parka: predvsem ob koncu 19. stoletja so strmi kraški rob nad morjem krasili značilni kamniti terasasti vinogradi, s katerih so se trte spuščale skoraj do morske gladine. Ta vina so izjemno cenili in so jih v velikih količinah izvažali v nemške dežele. “Pravijo, da so trte takrat rasle tako blizu morja, da je ob močnem jugu ali burji valovanje dobesedno pršilo morsko vodo po grozdju, kar daje imenu festivala Vitovska in morje prvinski, zgodovinski pomen,” je povedal in s prisotnimi delil željo po tesnejši vezi med miramarskim gradom in vitovsko.
“V veliko veselje bi mi bilo, da ta zgodovinska vez ne bi ostala le simbolična. Po preučitvi ustreznosti pogojev bi v ta namen v miramarski park lahko zasadili trto vitovske,” je predlagal Comis.
Predsednik Društva vinogradnikov s Krasa Matej Skerlj je to pobudo sprejel z odprtimi rokami: “To simbiozo bi lahko utrdili z ustekleničenjem tega vina, pridelanega neposredno v vinogradih miramarskega gradu.”
Projekt ima že od začetka politične in finančne podpornike
Župan Občine Devin – Nabrežina Igor Gabrovec je s ponosom ugotovil, da je razvoj dogodka spremljal od samega začetka: “Verjamem, da je gostitev dvodnevnega festivala na devinskem gradu velik finančni izziv, občinska uprava vam zato kar se da stoji ob strani,” je potrdil podporo Gabrovec. Ker je bil govor o vrednotenju in zaščiti teritorija, je ob tem opozoril tudi na potrebo po obnovi in oživitvi zapuščenih kmetijskih zemljišč na Krasu. Županja Občine Zgonik Monica Hrovatin pa je spomnila, da imajo v Zgoniku najstarejšo trto vitovske, in predlagala, naj se njene sadike uporabijo za načrtovane nasade v Miramaru.
Podporo projektu so izrazili tudi podžupanja Trsta Serena Tonel, David Pizziga (predsednik GAL), Fabio Pahor (Ures, ki letos praznuje 25 let projekta Okusi Krasa/Sapori del Carso) ter Adriano Kovačič (predsednik ZKB), ki banko ZKB ponosno predstavlja kot sicer zelo vidnega podpornika projekta že od njegove prve izvedbe. Ključni del petkovega uvodnega posveta pa je bil namenjen analizi prepoznavnosti vitovske, ki jo je občinstvu podal Bruno Cataletta, vodja tržaške sekcije Zveze italijanskih someljejev (AIS).
V dvajsetih letih je vitovska dosegla širšo prepoznavnost tudi na svetovni ravni
Posebno pristen poseg je na miramarskem gradu imel gostinec in poznavalec vin Avguštin Devetak iz Lokande Devetak na goriškem Krasu. Občinstvu je povedal zgodbo o tem, kako je z očetom sploh prvič prišel v stik z vitovsko in kako se je kapljica tega kraškega vina v različnih oblikah potem pojavljala na mizah v njegovi in drugih gostilnah.
“V zgodnjih osemdesetih letih sva z očetom po Krasu iskala vino za gostilno. Vizionarja Danilo Lupinc in Edi Kante sta nama predlagala vitovsko najprej kot točeno, odprto vino. Nato pa sta začela vitovsko stekleničiti, kar je bilo sicer nekaj nenavadnega in povsem novega za tako sorto. To je bil velik preobrat na poti prepoznavnosti tega belega kraškega vina,” se spominja Devetak. Kmalu so takemu delu sledili drugi pionirji, kot so Paolo in Walter Vodopivec ter Benjamin Zidarich. Devetak je poudaril, da so prav v njegovi gostilni “v časih, ko to še ni bilo moderno”, začeli vitovsko ponujati kot predjedni aperitiv in tako goste z vseh koncev in krajev seznanili s to tipično kraško vinsko sorto. Z leti je sicer vitovska dobila čisto svoje mesto kot belo vino za glavne jedi.
Matteo Bernardi, glavni somelje priznane restavracije s tremi Michelinovimi zvezdicami Le Calandre, pa je potrdil, da je danes vitovska zelo prepoznavna. Izvedenec iz Veneta opaža, da domači in tuji gostje danes sami eksplicitno prosijo za kozarec vitovske. “To pomeni, da je bilo delo, opravljeno na terenu, vrhunsko. Vinarji so bili sposobni preseči medsebojno tekmovalnost in nastopiti kot ekipa,” je kraške podjetnike pohvalil Bernardi.
Iskanje korenin in zaščita imena
Matej Skerlj je sicer opozoril tudi na pasti prihodnosti. Vitovska mora ohraniti svojo unikatnost in se ne utopiti v masovnih trendih drugih regij, kot so poskusi širitve nekaterih poimenovanj (npr. Prosecco).
“Zaščititi moramo ime vitovska in poskrbeti, da ostane naša. K sodelovanju moramo znova privabiti tudi ‘izgubljene ovčice’ – tiste manjše pridelovalce, ki so morda stopili korak nazaj. Skupaj smo močnejši,” je vinogradnike in organizatorje dogodka pozval Avguštin Devetak, ki je opozoril na nujnost dosledne rabe pravilnega imena brez popačenk.
Podpredsednik Slow Food Italija Luca Martinotti je izpostavil neizprosno “trdnost” kraške pokrajine in rdeče zemlje, ki se skozi desetletja trdega dela ni spremenila v rigidnost, temveč v odpornost in trajnost. “Ko ljudje še nikoli niso toliko jedli in hkrati tako malo sami kuhali”, se znanje o kulinariki nevarno izgublja. Majhno kmetijstvo in vinogradništvo na Krasu sta zato danes še bolj dragocena.
Letošnji vitez vitovske je Luca Sarais iz milanske enoteke
Cantine Isola, ki jo je odprl že njegov oče, Luca pa je prejel priznanje za dolgoletno zvestobo, promocijo in neutrudno širjenje glasu o kraških vinih v italijanski prestolnici mode in gospodarstva: “Brez preteklosti ni ne sedanjosti ne prihodnosti. Zemlja zahteva ogromno truda. Dolžnost nas gostincev pa je, da ljudem povemo, kaj vse se skriva za posamezno etiketo in steklenico,” je povedal Sarais ob prejemu nagrade.
Praznovanje na gradu Devin tudi letos z bogato ponudbo
Dogodki so se sicer začeli že v sredo, 24. junija, z obiskom kmetije Zidarich, v četrtek pa s slavnostno otvoritveno večerjo v Lokandi Devetak na Vrhu Sv. Mihaela. Glavno dogajanje je bilo v petek in soboto. Na devinskem gradu so jubilej uvedli z nastopom skupine Stu ledi, na grajskem dvorišču so ob navzočnosti uglednih gostov nastopili tudi domačini Fantje izpod Grmade, ki so med večerom večkrat zapeli na različnih koncih sugestivne lokacije. Programa pred odprtjem vrat širši publiki se je udeležila tudi senatorka Tatjana Rojc. Po slovesnem razrezu velike kraške torte tržaške kavarne Antico Caffè San Marco, je devinski grad napolnila množica festivalskih navdušencev.
Med 30 vrhunskimi vinarji in več gostinci so na gradu svojo kapljico ponujali kraški in briški vinarji tako z italijanske kot slovenske strani. Poleg vitovske je na primer svojo kapljico ponujalo tudi Združenje proizvajalcev rebule z Oslavja. Festival v čast “kraljici kraških vin” se nedvomno razvija in širi, saj v svojo sredo privablja številne proizvajalce tudi s slovenske strani iz Sežane in Brd.
Dvodnevno praznovanje je torej tudi letos zadovoljilo različne okuse. Udeležence vseh starosti in preferenc je ponovno navdušil tipični tržaški pršut, kuhan v kruhu in posut s hrenom, ali sladoled kavarne Vatta in Bara X. Svojo prisotnost pa so potrdili domači nosilci dogodka in že dolgoletni sodelujoči gostinci ter vinarji, kot so družina Zidarich, Lokanda Devetak, Kohišče, Alla Dama Bianca in še mnogi drugi. Jedi so načrtovali tako, da so se idealno spajale s svežino dobrih vin.
