Ob premajhni podpori v parlamentu so sicer ogrožene nekatere reforme
Politika, sicer z ostro ločnico razdeljena na t. i. levi in na t. i. desni pol javnega prizorišča, sedaj pogojuje ali pa spodbuja vse, kar se bistvenega dogaja v Sloveniji. Dogodki se prehitevajo, javna občila jih različno tolmačijo, odvisno od tega, čigav glasnik so, vse, kar se dogaja, pa naj bi kazalo na visoko raven demokracije v naši družbi in državi. V splošni zmedi in pretresih, ki jih povzročajo resnice, ki jih del politike sproti razglaša in dokazuje, drugi, ideološko in politično nasprotni del, pa enako vztrajno zanikuje, ali pa jih razglaša za začetek državljanske vojne, časnikar, kljub izkušnjam, težko ugotavlja tisto, kar je dokazljivo, prikazano in potrjeno na družbenem in političnem prizorišču te države. No, dokazano je, da se predsednik Slovenije Borut Pahor sestaja s predstavniki parlamentarnih strank in jih prepričuje o nujnosti dogovora, kako premagati krizo in ustvariti višjo raven kulture in omike v političnem besednjaku. Dokazano je tudi, da vlada Janeza Janše deluje, vendar je zaradi ostavke nekaterih koalicijskih partnerjev oslabljena, kar je opogumilo opozicijo, da poizkuša ovirati ali preprečiti izvajanje že sprejetih reform ali pa jih celo razveljaviti. Mišljeni sta zlasti dve reformi: tista o slovenskem državnem holdingu, ki določa sistem upravljanja državnega premoženja, in reforma oz. zakon o sanaciji bančnega ustroja. Za oblikovanje nove vlade, ki naj bi sedanjo vlado in zlasti Janeza Janšo čim prej odstranila z oblasti in iz politike, si najbolj prizadeva poslanka Pozitivne Slovenije Alenka Bratušek. Velja za namestnico Zorana Jankovića, ki je zaradi obremenjujočega poročila Komisije za preprečevanje korupcije “zamrznil” funkcijo predsednika stranke Pozitivna Slovenija. Res pa je, kar so slovenski dnevni časniki, nacionalna Radio in Televizija in največja komercialna televizija zamolčali: da sta odhajajoča ministra Državljanske liste v pismih predsedniku vlade Janezu Janši izrekla priznanje za njegove napore in uspehe. Nekdanji minister za pravosodje in javno upravo dr. Senko Pličanič se je Janezu Janši zahvalil za “odlično sodelovanje” in dodal “v veliko čast mi je bilo, da sem lahko v tem letu delal s teboj. Kot politika in človeka te zelo spoštujem in ti želim vse dobro”. Javna občila, ki so razglaševalec resnic levega polititičnega območja, so tudi zamolčala, da je Upravno sodišče v Ljubljani začelo obravnavati pritožbo Janeza Janše zoper poročilo Komisije za preprečevanje korupcije. Odločilo bo o vsebini poročila kot tudi o postopkih Komisije, kar zadeva predsednika vlade Janeza Janšo. Osuplost, zgražanje, obsodbo, pa tudi zaskrbljenost v vsej Sloveniji je povzročil grafit z velikim in močno poudarjenim napisom Kristjani-klali smo vas 1945-klali vas bomo 2013, ki so ga l. februarja zjutraj odkrile prodajalke trgovine na Zaloški cesti v Ljubljani. Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Anton Stres je ljudi pozval, naj v vsakdanji govorici ne uporabljajo besed in izrazov, ki sodijo v sovražni govor. Sicer iskreno upa, da je bil napis delo posameznika, ki je izgubil razsodnost. “Vseeno pa ne smemo spregledati, da na raznih forumih in spletnih straneh lahko naletimo na podobne izpade in grožnje proti kristjanom in Cerkvi”.
K odsevom in prikazom sedanjih razmer v Sloveniji je sodila javna tribuna z naslovom Kultura sredi razpada vrednot, ki jo je v ljubljanskem Cankarjevem domu priredilo Društvo slovenskih pisateljev. Potekala je v razburljivem in polemičnem vzdušju, udeleženci, ki so predstavljali kar sedemdeset različnih skupin in organizacij civilne družbe, pa so potrdili prevladujoči tezi, mnenju o politični podobi Slovenije. To je trditev dr. Franceta Bučarja, staroste slovenske politike in pomembne osebnosti v obdobju osamosvajanja, “da zdaj v Sloveniji nimamo ne parlamentarnega sistema in ne demokracije”. Sociologinja in političarka Spomenka Hribar pa je na tribuni v Cankarjevem domu zatrdila, “da je desna politična opcija pravi in edini naslednik boljševizma v Sloveniji”. V petek, 8. februarja, ki je v Sloveniji kulturni praznik v spomin na pesnika Franceta Prešerna, bosta na Kongresnem trgu v Ljubljani skoraj hkrati potekala dva javna shoda. Prireditelja sta civilnodružbena organizacija Zbor za republiko in skupina, ki bo izvedla t. i. tretjo vseljudsko vstajo. Za vse, kar naj bi se dogajalo na obeh prizoriščih, naj bi bil glavni povod in razlog Janez Janša. Zbor za republiko predsednika vlade podpira v njegovem delovanju v sedanji vseobsegajoči krizi, zato predsednik te organizacije, dr. Lovro Šturm, na jutrišnji shod vabi vse, “ki dobro v srcu mislijo”. Snovalci in organizatorji t. i. tretje vseljudske vstaje pa menijo drugače, saj Janeza Janšo in njegovo politiko razglašajo za zlo, za največjega krivca vseh težav in krize, ki tarejo Slovenijo. Mnogi s tesnobo in bojaznijo pričakujejo jutrišnja javna shoda, ali natančneje enega shoda in t. i. tretje vseljudske vstaje. Bojijo se namreč, da bi se dogodka sprevrgla v fizična obračunavanja ali celo spopade med udeleženci različnih prepričanj in ciljev. Zaradi take možnosti je zaskrbljen tudi predsednik države Borut Pahor.
Veliko zanimanje javnosti je vzbudil intervju soproge predsednika vlade, dr. Urške Bačovnik-Janša, objavljen v novi številki družinske revije Jana. Govorila je o gonji, ki jo zoper njo, moža in tudi poldrugo leto starega sina sistematično in zlobno vodijo posamezni časnikarji in nekatera javna občila. Časnikarki je pokazala sina med igranjem, ki družini predstavlja in pomeni veliko srečo, potem pa izrazila osuplost zaradi trditve o smrti sina, kar naj bi povzročil prevelik odmerek pomirjeval. Janševa soproga je dejala, “da bi od časnikarja dnevnika Delo Dejana Karbe, ki je na policiji poizvedoval, zakaj ne preiskujejo umora najinega otroka, kot mamica, pa tudi zdravnica, pričakovala vsaj zelo iskreno in globoko opravičilo. Začutila sem, da v vseh teh zgodbah sploh ne gre več zame, za našo družino, za sina, ampak za globoko potrebo ljudi, ki te zgodbe ustvarjajo in širijo, da izbruhajo svoje sovraštvo, ker z njim očitno ne morejo več živeti. Najino življenje je daleč od blišča in bahavosti. Najini prijatelji se čudijo, kako vse to zmoreva, od kod Janezu toliko energije in predanosti Sloveniji, da dela cele dneve in noči, ob vsem tem pa nosi izjemno veliko odgovornost”.
Pogovor z Janševo soprogo je vzbudil veliko zanimanje javnosti, tako da je bila celotna naklada nove številke revije Jana v enem dnevu razprodana.
Nekakšen obliž na rane in bolečine, ki jih povzročajo zapleti in kriza v Sloveniji, lahko pomeni izvolitev Vlaste Nussdorfer, dolgoletne državne tožilke in humanitarne delavke, za novo varuhinjo človekovih pravic. Za izvolitev je potrebovala 60 poslanskih glasov, prejela pa jih je 82. Njeno izvolitev je predlagal predsednik Slovenije Borut Pahor. Po izvolitvi je povedala, da so se nanjo pred dnevi že obrnili ljudje, ki jih vznemirjajo in motijo napadi na verujoče.
Marijan Drobež
