Ob pobudi Slovenske karitas 40 dni brez alkohola
“Izberi prav. Bodi z mano” je podnaslov letošnje postne akcije 40 dni brez alkohola. Tudi letos smo na pobudo Slovenske povabili vse romarje, da molijo za ljudi, ki so se ali se še vedno spopadajo z eno največjih ran slovenske družbe – alkoholizem.
Alkohol je najbolj razširjena droga v Sloveniji. V družbi prevladuje strpen odnos do pitja alkohola, čeprav ta povzroča resne težave in ima hude posledice. Še posebej je zaskrbljujoče pitje alkohola med otroki in mladostniki. Pitje pri mladih povzroča škodo v razvoju in je dobra podlaga za odvisnost v odraslosti. V Sloveniji zaradi alkohola letno umrje 956 ljudi. Alkohol je in ostaja eden glavnih povzročiteljev prometnih nesreč.
Na prvi postaji Križevega pota se je zbralo veliko ljudi, mnogi so se pridružili tudi med potjo. Z uvodnimi molitvami so tokrat sodelovali sodelavci Goriške območne karitas. Na Sveti Gori je sveto mašo daroval gospod škof Jurij ob somaševanju gvardijana patra Simona Petra, škofovega tajnika gospoda Blaža in predsednika Goriške območne karitas gospoda Cvetkota. Pridružil se jim je tudi generalni tajnik Slovenske karitas diakon Imre. Gospod škof Jurij je v nagovoru iskal prispodobo zasvojenosti v luči in temi, zato je potrebno Gospoda prositi, da spregledamo, saj vemo, kaj prinaša luč in kaj nas vodi v temo. Bilo je izrečenih veliko besed prošenj in zahvale. Sama sem se spraševala: “Koliko nemira je v srcih ljudi, ki jih preganja bolezen – alkohol? Koliko nemira je v družinah, kjer je ta bolezen prisotna…in koliko miru nastane, ko se v družino vrne ljubezen do sebe in do bližnjega. Romanje k Svetogorski Kraljici – kraljici miru je za mnoge zahvala, ker je stala tem družinam ob strani, pa tudi prošnja, da bi vsi, ki jih muči ta bolezen dobili pogum za prvi korak in božje varstvo na poti zdravljenja”.
Po sveti maši je gospod Imre vzpodbudil pričevalce, da so spregovorili o trnovi poti, ki jih je peljala iz odvisnosti. Ivan, ki abstinira že 30 let, je povedal, da je ob skušnjavah najboljši opomin prav spomin na čase, ko je padel med alkoholike. Pričevala sta tudi dva zakonska para, iz ust obeh mož je bilo čutiti ponos, da jim je uspelo, istočasno pa žalost ob vseh težavah, ki so jih povzročili družini, njuni ženi pa sta izrazili zahvalo Nebeški Materi, da sta zmogli svojim možem stati ob strani.
Aplavz, ki se je ob koncu pričevanja razlegal po baziliki, je bil na eni strani dokaz, da ljudje razumejo pogum pričevalcev, ki je potreben vsak dan, da vztrajajo na poti luči, po drugi strani pa tiha obljuba, da se bodo spomnili v molitvi vseh, ki zaradi zasvojenosti pribijajo žeblje na križ Gospoda in svoje družine.
Jožica Ličen
