Ob koncu postnega časa žari zarja Kristusovega vstajenja

Sedma številka otroške revije Pastirček v 78. letniku

Kot ugotavlja neutrudni urednik Pastirčka Marijan Markežič v sedmi, marčni številki te dragocene revije za otroke, je letošnji marec – sušec ves potopljen v skrivnosti postnega časa. Toda prav na njegovo zadnjo nedeljo se bo v najsvetlejši luči prikazala zarja Velike noči, ki naznanja Kristusovo zmago nad smrtjo.

A pred tem nas postni čas vabi k “pomnoženi molitvi, dobrim delom in odpovedi v korist potrebnih”. Ko bomo vsi ždeli manj pred televizijskimi ekrani, telefončki in računalniki, bomo imeli več časa in posluha za druge.

V marcu je svetovni dan žena (8.), tudi v opomin na to, da moramo spoštovati ženske in si ne “prilaščati” njihova življenja! Sv. Jožef, ki goduje 19. marca, je poseben priprošnjik za naše žive in že pokojne očete. Naše ljubeče matere pa priporočimo Mariji ob 25. marcu. Prav mamicam, ki se žrtvujejo za svoje otroke, je namenjena nežna pesmica Otrokova želja nepozabne pesnice Ljubke Šorli. V njej si otrok želi, da bi mamici podaril v dar sonce, “ta zaklad blesteči”. V marcu (21.) priraja k nam pomlad. A v zadnjih letih, zaradi zloglasnih vremenskih sprememb, za preprečevanje katerih človek ni naredil še nič koristnega, pomladne cvetke razpirajo svoje barvite čašice že mnogo pred “koledarskim” prihodom pomladi. Simpatični pujsek v dopolnjevanki Danile Komjanc že vabi otroke na sprehod v naravo. Tudi Barbara Rustja se v rubriki Slovenščina za v žep zaustavlja pri rasti in brstenju najlepših cvetk, znanilk pomladi, ki jih bodo bralci odeli v primerne barve. Hkrati pa navaja pregovor En cvet še ne naredi pomladi. Pa še res je, saj se v tem času poleg čisto jesenskega dežja marsikje pojavlja gosto sneženje.

Od postnih dni do Velike noči je naslovila svoj zapis zelo dragocena sodelavka Pastirčka Mariza Perat. V njem v zgoščenih, a vselej jasnih besedah opisuje, kako se že v božični noči ob jaslicah začenja Jezusovo odrešenjsko delo, ki se nato nadaljuje do njegove neizmerno krute smrti na križu. Navaja, da je uvod v postni čas pepelnica, kateri sledi šest postnih nedelj. Zadnja je oljčna ali cvetna nedelja, ki uvede v veliki teden, v sveto tridnevje. Po le-tem zasije velikonočno jutro, zmagoslavno vstajenje našega Odrešenika. Avtorica ob koncu zapisa prilaga dve lepi vstajenjski pesmi, od katerih je ena najstarejša slovenska velikonočna pesem.

V žalostne dni velikega tedna bralce vodijo tudi Zgodbe iz Svetega pisma izpod peresa Walterja Grudine in občutljive likovne roke Paole Bertolini Grudina. V besedi in sliki opisujeta, kaj je Božji Sin moral pretrpeti za naše odrešenje. Omenjena ilustratorka prikazuje dogodke od oljčne nedelje do Velike noči tudi v rubriki Čas za igro!!! Mali bralci jo bodo čim lepše dopolnili s peresom in barvicami. Njena rubrika Spoznavajmo Sveto pismo pa nas popelje naravnost v raj, kjer smo bili srečni, dokler nas ni kača zapeljala … O odpovedi razmišlja fantiček v stripu Kaj pa zdaj? Se vzdržim? Se ne vzdržim?, ko se mu cedijo sline po sladki čokoladi. Avtorja, zakonca Grudina, bralcem prepuščata pravilno izbiro. Pastirček slaščičar s Katerino in Graziello pa ponuja sladkosnednežem čokoladno salamo, ki bo dobrodošla tudi na praznični velikonočni mizi.

Tudi maček Murko, ki se je porodil v domišljiji Lidije Jarc, razmišlja o praznikih. Ljudje zmeraj nekaj praznujejo, pa bi še sam rad kaj praznoval. V mestnih izložbah je opazil polno čudnih zavitkov. Prijatelj Pinki ga je poučil, da so to čokoladni pirhi, s katerimi obdarujejo otroke za Veliko noč. Pri tem je izvedel tudi, da so pisanice pobarvana kuhana jajca. Ko sta muca sedela na okenski polici šolske risalnice in videla, da šolarji barvajo pirhe, sta se kar pognala v učilnico in razigrano pomagala krasiti pirhe. Tako sta še sama doživela velikonočno veselje. Da bodo letošnji pirhi še bolj posebni in barviti, je poskrbela likovna umetnica Vesna Benedetič. Spretnim prstkom namreč svetuje, kako lahko iz sadja, zelenjave in zelišč pridobimo bleščeča naravna barvila.

V svoji tokrat še bolj obupni spakedranščini Packo Walterja Grudina spregovori o Jezusovem odrešenjskem delu. Pri tem upa, da mu bodo grozljivo izražanje tudi tokrat radovoljno popravili marljivi Pastirčkovi bralci.

Na postno vsebino je ubrana pesem neznanega avtorja Zdi se mi, da vidim mesto, ki jo je za mladinski zbor v letošnjem februarju uglasbil plodovit skladatelj Patrick Quaggiato.

O žalostni kokoški pa poje sedemkitična pesmica Ko ko ko kokoška, ki jo v likovni podobi, idiličnem izseku domačije in njenega okolja, predstavljata Lara Puntar in Cristina Pacor. Tudi tokrat jo bodo bralci lahko poslušali in zapeli, če bodo kliknili na QR kodo.

V marčni številki Pastirčka so še Matematični kotiček (Veronika Srebrnič) za ljubitelje matematike, “pobarvanka”, ki jo je pripravila Tatjana Ban, in nešteto čudovito pisanih risbic različnih vsebin, ki so jih na Pastirčkovo uredništvo poslali navdušeni mali risarji. V Pastirčkovi pošti so, kot zmeraj, navedena tudi imena vseh tistih, ki so bili izžrebani za pravilno rešitev ugank, dopolnitev …

Doživet postni čas in radostno alelujo vsem zvestim Pastirčkovim prijateljem!