O razliki med zlom in trpljenjem
Kljub slabim vremenskim napovedim je vreme držalo in dovolilo organizatorjema, Kulturnemu centru Lojze Bratuž in Krožku Anton Gregorčič, da sta to drugo poletno Srečanje pod lipami v četrtek, 21. junija, izpeljala res na prostem pod lipami. Gost večera je bil teolog, politik in zdravnik dr. France Cukjati, avtor knjige Slovenske podobe zla, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi. Večer je vodila dr. Tanja Ozvatič, ki je prisotnim najprej predstavila gosta.
France Cukjati je vstopil v politiko leta 2000, najprej je bil državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, tri mandate poslanec, med leti 2005 in 2008 pa tudi predsednik Državnega zbora Republike Slovenije. Rojen med drugo svetovno vojno v Šentgotardu pri Trojanah, je komaj leto star izgubil očeta, ki je padel leta 1944 v čudnih okoliščinah pri partizanih.
Dr. Cukjati je razkril, kako je bilo težko za njegovo mamo, ki je bila učiteljica in je morala sama skrbeti za štiri otroke ter imela zelo veliko “zločinsko” preteklost in sedanjost, ker je hodila v cerkev. Vedno so jo preganjali in ji grozili, da bo zgubila službo in da bodo ostali brez dohodkov. Ta krivica, ki sta jo mati in družina doživljala, se je avtorju vtisnila v otroško dušo in jo nosi še zdaj s sabo, je priznal.
Avtor je leta 2014 napisal knjigo Od kod in kam? . Knjiga je zelo pozitivno naravnana, saj v njej opisuje človeka, v katerem je nekaj lepega in dobrega. Takrat je avtor napisal v uvodu knjige, da ne bi nič spremenil, zdaj pa je priznal, da bi verjetno dodal poglavje o človeku, ki zatre svojo božjo podobo in lepo notranjost. Dr. Ivan Štuhec je takrat na predstavitvi knjige povedal: “Zdaj, ko je dr. Cukjati v pokoju, je dolžan napisati še poglavje o hudobnem človeku”. Tako je še z dodatnim nabranim materialom napisal knjigo Slovenske podobe zla. V tej avtor opisuje zlo in se sprašuje, od kod hudobija. Ko se je spraševal, kje naj bi začel pisanje, je takoj ugotovil, da bi lahko izhajal iz analize primera, prav tako kot je bil navajen na medicinskem področju. Najboljše primere je dobil v naši polpretekli zgodovini, na slovenskem ozemlju, skozi katerega je šel fašizem, nacizem in komunizem. Tukaj so se ljudje prepustili zlu! Zato ima knjiga tudi tak naslov.
Gost je govoril o razliki med zlom in trpljenjem. O zlu pravi, da ni najti danes kakih obsežnih in temeljitih raziskav, zato je avtor brskal po psihologiji, psihoterapiji in psihoanalizi ter bral o zlu v teologiji in v štiri tisoč let starih egipčanskih zapiskih. Danes je veliko teorij o zlu. Ena od zelo sodobnih pravi, da je zlo v človeku pomanjkanje empatije, mučenci pa so na primer pričali, da so v očeh zločincev videli zlobca in da je zato zlo delo hudiča. Na koncu se je avtor odločil, da bo uporabil predvsem Staro zavezo, ki je bolj modra kot marsikatera sedanja modrost in skuša odgovoriti na vprašanje zla v človeku.
V nadaljevanju je moderatorka prebirala pretresljiva pričevanja mučencev, ki jih je avtor vstavil v knjigo. Avtor pričakuje od bralca, da prebere knjigo in pusti, da sama deluje nanj brez kakršnega globokega študiranja vsebine, ker zlo ni nekaj racionalnega, je neka človeška skrivnost, težko razumljiva. Del knjige je potem namenjen vzroku, zaradi katerega je človek postal takšen, analiziranju vseh elementov, ki se pojavljajo in privedejo do zla, in posledicam, ki jih ima ta na žrtvah, povzročitelju, družbi in državi. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji
MČ
