O adventu in decembru
Jezikovnica (219)
V tokratni Jezikovnici sem nameravala pisati o tako dolgočasni temi, kot je predlog novega slovenskega pravopisa Pravopis 8.0, ki pa si ga lahko sami ogledate na spletni strani: pravopis8.fran.si, in sicer določena poglavja, v javni razpravi so še do 14. decembra, to pa so: Ločila in Slovnični oris za pravopis (Oblikoslovni oris, Besedotvorni oris) ter O prevzemanju iz posameznih jezikov.
Čas mi pač narekuje čisto druge teme, ki so tudi povezane s pravopisom, vendar z obstoječimi pravili. Zakorakali smo namreč že v advent in samo še en dan nas loči od prihoda sv. Miklavža. Pred letom sem se v Jezikovnici posvetila veliki in mali začetnici v zvezi s sv. Miklavžem, miklavževim in miklavževanjem, pred dvema letoma sem pisala o razliki med parkeljnom in parkljem (parkeljni so sopomenka za hudiča ali krampusa, parklji pa za roževinaste izrastke, kakršne imajo na koncu prstov nekateri sesalci, kot so prašiči, govedo ali srnjad), pred tremi pa sem Jezikovnico naslovila celo Adventni pravopis. Vsako leto ne morem pisati o istih temah, saj to ne bi bilo fer do zvestih bralcev, po drugi strani pa prihajajo vedno novi bralci, ki Jezikovnici od leta 2017 verjetno ne sledijo, zato ni odveč tu in tam osvežiti pravopisnega decembrskega znanja.
Začnimo kar pri adventu. Kot piše v Slovenskem etimološkem slovarju, izhaja samostalnik advent iz latinščine in pomeni ’Kristusov prihod’, pomenska razlaga v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pa pravi, da so advent “štirje tedni pred božičem”; piše se z malo začetnico, saj ni lastno ime, prav tako z malo zapisujemo pridevnik adventni (npr. adventni čas, adventni venček ali adventni koledar). Z malo pišemo tudi poimenovanje protestantske verske skupnosti, ki izhaja iz samostalnika advent: adventizem, prav tako tudi pripadnike te skupnosti: adventist, adventistka (enako kot krščanstvo, kristjan, katolištvo, katolik, katoličan, katolikinja, islam, musliman, muslimanka ipd.).
Nadaljujmo pri sv. Miklavžu. Moško osebno ime Miklavž ima veliko variant, v slovenščini so npr. Nikolaj, Niko in Nik, ženska oblika je Nika. Svetnik sveti ali sv. Miklavž (pridevnik sveti pišemo z malo, prav tako krajšavo sv.) goduje 6. decembra, ko je miklavževo, kar ni lastno ime, zato se ne piše z veliko začetnico (podobno še silvestrovo, valentinovo in martinovo). Kot martinovanje in silvestrovanje je tudi miklavževanje dejavnost, ki jo pišemo z malo začetnico, izvaja pa se na predvečer miklavževega; Miklavžev večer, ki ga zapisujemo z veliko, saj je svojilni pridevnik, prav tako Miklavžev koncert, je torej že 5. decembra.
In zaključimo z decembrom: samostalnik december vsebuje neobstojni samoglasnik, ki izpade pri sklanjanju (decembra, decembru, v decembru, z decembrom) in tvorbi pridevnika (decembrski), zato je prav “decembrski prazniki”, ne pa “decemberski”. Enako je pri besedah meter – metrski (ne meterski), minister – ministrski, ministrstvo (ne ministerski in ministerstvo), magister – magistrski (ne magisterski), pa tudi Koper – koprski, v Kopru (ne koperski ali v Koperu).
Prijeten adventni čas želim in vas lepo pozdravljam!
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman je visokošolska učiteljica na Pedagoški fakulteti in Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper). Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
