Nova realnost med cvetjem in naravo

POGOVOR – Jagoda Castellani, mlada cvetličarka

Na tržaškem Krasu, točneje v Gabrovcu, je nastala nova, čudovita in edinstvena vrtnarija, to je Flower farm. Mlada cvetličarka Jagoda Castellani je z delom, trudom in dobro voljo ustvarila čisto posebno cvetlično kmetijo, na kateri strankam ponuja raznovrstne in neobičajne rože. Pred nekaj leti se je preizkusila v gojenju cvetja na prostem in se nad tem navdušila, zato se je odločila, da bo to postalo njeno delo. Jagoda je odraščala med naravo in rožami, še vedno pa se ukvarja tudi s cvetlično dekoracijo porok. Z njo smo se pogovorili o nastanku te dejavnosti in še o marsikateri zanimivosti.

Jagoda, od kod tvoja ljubezen do narave in rož?

Že od nekdaj sem pomagala mami v njeni cvetličarni na Opčinah, tako da je ta ljubezen prišla spontano, kar sama. Najbolj mi je všeč kmetijski del, morda tudi zato, ker mi je ta svet malo bolj nov in se moram še veliko naučiti. V tej dejavnosti vidim veliko vrat, in ko odpreš tista prva, se pokažejo že naslednja in tako dalje. Vse je dinamično in vedno se naučim kaj novega.

Povej nam kaj več o Flower farm.

Do tega je prišlo čisto slučajno. Z gojenjem rož sem se nekaj malega začela ukvarjati leta 2020, čisto slučajno pa je potem prišla pandemija in sem se vrtnariji lahko bolj posvetila. Nato sem začela gojiti potonike, da jih bi lahko uporabljala za poročne aranžmaje. Nakar sem imela otroka in sem vse skupaj malo pustila, da raste samo, in sem nabirala, kar je bilo. Zdaj pa je moj fantek zrasel in sem se odločila, da bom šla v posel malo bolj konkretno in da se bom vsemu skupaj bolj resno posvetila. Letos je torej prvič, da imam toliko vrst rož, od najbolj zgodnjih, kot so narcise, tulipani, do potonik in še marsikaterih drugih. Vsak mesec cveti oz. ponujam kaj novega in zanimivega vse do prvega mraza, to se pravi prvega novembra.

Kaj torej ponujaš strankam?

Ideja te dejavnosti ni samo gojiti in prodajati. Seveda, če imam res veliko cvetja, ga ponudim tudi cvetličarnam. Želja pa je, da ljudje, namesto da gredo v cvetličarno, pridejo sem in si sami naberejo rože ali jim jih naberem jaz, lahko pa jim jih tudi dostavim na dom. Torej je cvetje namenjeno vsem ljudem. To se pravi, da lahko vsak doživi izkušnjo, da si sam nabere cvetje direktno tu na njivi in ga odnese domov. Delam na tem, da bi strankam nudila tudi druge vrste izkušenj, kot so na primer tečaji za spoznavanje cvetja in še marsikaj. Idej je res polno.

Kaj si morala pripraviti, preden si začela s svojo dejavnostjo?

Na srečo sem svojo dejavnost lahko ustvarila na družinskih parcelah, ena je od none in druga od noninega bratranca. Včasih so to bile njive. V petdesetih in šestdesetih letih pa se je vse zaraslo, ker za parcele ni nihče skrbel, tako da smo morali vse očistiti in požagati, bilo je kar nekaj dela. Zorali smo vso zemljo in jo pripravili za gojenje rož. Sreča v nesreči pandemije je bila ta, da mi je veliko družinskih članov pomagalo, ker smo bili takrat vsi doma. Imam torej na razpolago dve parceli, kjer kolobarim razne vrste. Terena sta majhna, a primerna za moje delovanje, vse skupaj je 6000 kvadratnih metrov. Torej, z gojenjem začnem na eni parceli, ko je ta zapolnjena, je pripravljena druga in tako naprej. Naslednje leto bom vse pripravila tako, da na prvi ne bo rastlo isto cvetje in rastline kot letos. To bom naredila, ker imajo rastline skupne bolezni in zaradi tega je nevarno vsako leto posejati isto cvetje. Zemlja se na ta način tudi nekako očisti.

Je delo na tem področju zahtevno?

Morda zgleda tako, a v resnici ni. Vsega skupaj sploh ne doživljam kot veliko breme. Seveda, truda je veliko, nekateri dnevi so res naporni, a v uradu ne bi bila za noben denar na svetu. Ob koncu dneva pridem domov polna zadoščenja in tista utrujenost, ki jo čutim, je neka pozitivna utrujenost. Lahko bi rekla, da se naučiš prehiteti naravo in lahko na ta način vse delo bolje uskladiš in ne pride do večjih težav. Učila sem se iz napak prejšnjih let in sedaj vsakič kaj izboljšam.

Katere vrste rož gojiš in kako se tvoja ponudba spreminja na podlagi letnega časa?

Moja ponudba se seveda spreminja skozi letne čase, ker nimam tople grede, vse je na odprtem. Prve rože so narcise, potem so tulipani, ranunkule, anemone, potem imam potonike in tudi ves žitni plevel, to se pravi vse, kar zgleda travniško, ampak ni. Potem imam tudi poletno cvetje, kot so sončnice, dalije, cinije, kozmeje, in še marsikaj. Pri vsem tem gledam tudi, da gojim posebne sorte, ne samo tiste običajne, ki se dobijo v cvetličarnah.

Katere pa so tvoje najljubše?

Mislim, da so vse. Ko zacveti ena sorta, mi je najbolj všeč tista, ko zacveti druga, pozabim na prvo in se zaljubim v drugo. Mislim, da so vse sorte res krasne, da vsakič uživam.

Ali imaš na parcelah morda težave zaradi živali?

Ja, seveda, smo v sredi gozda in se je treba soočati s tem. Res pa je tudi, da je treba z živalmi sobivati. Zaradi tega sem terene ogradila z električnim pastirjem in trenutno je to dovolj.

Je kraška zemlja primerna za gojenje rož?

Ja, je primerna, a zelo revna, tako da sem jo obogatila z gnojem. Kar je pri naši zemlji res pozitivno, je to, da je zelo vodoprepustna, in torej nimamo tega problema, kot ga imajo na primer drugod po severni Italiji, v velikih nižinah, kjer se zemlja z dežjem namoči in vode ne požira več. Potem začnejo rastline gniti. Na srečo tega pri nas ni in to je odlično. Odločila sem se tudi, da ne bom rabila posebnih gnojil ali pa strupov, prvič, ker se v resnici zastrupljam tudi jaz sama, drugič, ker se mi ne zdi pošteno do narave, in tretjič, ker vse to veliko stane. Ko vidim, da ena sorta ne raste primerno in potrebuje strup ali gnojilo, je enostavno ne gojim več in jo zamenjam. Je toliko cvetja, da si lahko privoščimo, da take sorte ne izberem več.

Koliko pa na tvoje delo vpliva podnebje? Se je morda delo spremenilo zaradi podnebnih sprememb?

Gotovo se je spremenilo, a težko odgovorim na vprašanje, ker nimam izkušenj izpred, na primer, desetih let. Na srečo so pomladi še vedno deževne. Katastrofe, kot je toča, se tudi zgodijo. Toča pa na srečo pride poleti in poletno cvetje je tako, da potem cvet že sam večkrat obnovi, če ga stolče toča.

Si veliko študirala za to ali se še vedno učiš? Uporabljaš kake nove tehnike?

Jaz sem pravzaprav samouk, starši so seveda malo pripomogli, saj ima mama cvetličarno, oče pa je velik ljubitelj vrtnarstva, cvetja in kmetijstva. Vedno in stalno pa se učim in spoznam kaj novega. Včasih imam kakšno težavo s semeni, nekatere vrste sicer že poznam, druge pa komaj spoznavam. Ni drugega, kot da zgrešim in se iz tega učim. Berem tudi veliko knjig, logično, vsaka pove drugače, naša mikroklima je edinstvena in to je vse skupaj pravo delo in trud. Glede novih tehnik pa lahko rečem, da sem kupila majhen stroj oz. frezo, ki jo uporabljam za pletje. To je japonski stroj, ki ga tu pri nas nihče ne pozna, a je res primeren za našo zemljo. Gledam torej na inovacije, a na tiste, ki so primerne za ta mikroambient in za majhne površine, polne kamenja in zemlje.

Koliko je po tvojem mnenju pomemben stik z naravo danes, v takem svetu, polnem tehnologije? Predvsem za otroke …

Mislim, da moja vrtnarija živi prav zaradi tega. Ritem življenja je vedno hitrejši, ljudje pa potrebujejo počasnejši ritem. Želijo si spet pridobiti stik z naravo in si umazati roke. Morda deset ali petnajst let od tega ne bi bili pripravljeni na nekaj takega. Danes pa iščejo prav to. Največ obiskovalcev pride iz mesta, ker iščejo stik z naravo. To pa je pravo doživetje tudi za otroke. Ko pridejo in na primer izrijejo tulipane s čebulico, so izredno veseli in opaziš, da je to zanje in tudi zame izredno doživetje.

Jagoda, kaj ti je najlepše pri tvojem delu?

Rekla bi, da je najlepše prav to, da se lahko še veliko stvari naučim, da se lahko stalno učim, da imam res proste roke, polno idej in nešteto projektov.

Jagodina vrtnarija Flower farm je torej prava izkušnja za vsakogar, ki si želi konkretnega in edinstvenega stika z naravo. Kmetija se nahaja v Gabrovcu pri Trstu. Za katerekoli druge informacije lahko obiščete Facebook in Instagram stran Jagoda Flower farm ali pa pokličete na telefonsko številko 33 42 447 605.