Nezmanjšano, živo zanimanje za zborovsko petje
Cecilijanka, revija goriških pevskih zborov, ki jo prireja Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in ki se je iz skromnejših začetkov razvila v pomembno glasbeno srečanje, je tudi letos na sobotni večer in nedeljsko popoldne priklicala v veliko dvorano Kulturnega centra Lojze Bratuž veliko ljubiteljev zborovskega petja. Le-to ostaja izredno priljubljeno kulturno udejstvovanje, ki žlahtni delovanje slovenskih društev na Goriškem, Tržaškem in Videmskem, pa tudi pri naših rojakih na Koroškem. Po 54 letih Cecilijanka, v čast zavetnici cerkvenega petja sv. Ceciliji, ostaja zvesta smernicam, ki jih je reviji nakazal prof. Mirko Filej (1912-1962), duhovnik, pevovodja in navdušen kulturnik, saj je Cecilijanka, kot marsikatera druga prireditev in kulturna ustanova na Goriškem prav njegova zamisel. Letošnja 54. Cecilijanka je bila posvečena prav prof. Fileju ob 100-letnici rojstva in 50-letnici njegove prezgodnje smrti, ki je obubožala povojni kulturni preporod na Goriškem. Po poti, ki jo je on tako bogato zasnoval, nadaljujejo sedanji požrtvovalni zborovodje in kulturniki, ki jim je prof. Filej še zmeraj svetel vzornik. To je izhajalo tudi iz nagovora mladega, a izredno plodovitega goriškega skladatelja Patricka Quaggiata, ki je spregovoril zbranemu občinstvu na sobotnem koncertu. Navezal se je na dejstvo, da smo Slovenci “znani po pevski kulturi in se lahko ponašamo s takimi zborovskimi sestavi, ki dosegajo najvišje kakovostne nivoje. Če že imamo tako naravno danost, jo dajmo še bolje razviti. Tega so se že zdavnaj zavedali mnogi, ki so slovensko glasbeno zakladnico obogatili kot skladatelji, se v njej kot imenitni poustvarjalci izrazili in jo zato ponesli do najvišjih vrhov. S takim duhom je svoje poslanstvo izpolnjeval tudi prof. Mirko Filej”, je dejal Quaggiato in poudaril, da je prof. Filej želel pomagati zborom pri njihovi rasti in jim nuditi boljše pogoje za delovanje, “kajti dragocen je bil njihov socialni trenutek, kot je to še danes”. Podčrtal je, da je bil prof. Filej “začetnik in duša zborovskega in sočasno kulturnega preroda v našem ožjem okolju, ker je ljubil glasbo, sočloveka in svoj materni jezik”. Kot je prof. Filej črpal moč za svoje poslanstvo iz prijateljskih odnosov z drugimi glasbeniki (Vodopivcem, Komelom, Jožkom Bratužem), tako se je tudi sam Quaggiato največ naučil “med delom ali v družbi uglednih profesorjev” in vsakič znova se je “čudil lepoti takih izkušenj”, ki so vezane tudi na človeške vrednote. Taka srečanja in sodelovanja “polnijo dušo in srce in nas usmerjajo v boljše umetniške in poustvarjalne izraze”, je naglasil. Zato je svetoval pevcem in pevovodjem, ki želijo poglobiti svoje znanje, naj se družijo “z umetniki in poustvarjalci”, pa tudi naj obiskujejo glasbene dogodke, ker so tudi take izkušnje dragocene. Pevci skušajo pesmi zapeti čim bolje, ne samo za aplavz, ampak da bi posredovali sporočilo skladatelja in avtorja besedila: to je namreč “velika notranja bogatitev in hkrati eno od najbolj naravnih zdravil za dobro počutje”, je svoje lepe misli končal mladi glasbenik Quaggiato.
Nedeljski spored so uvedle besede predsednice ZSKP Franke Padovan, ki iz zdravstvenih razlogov ni mogla biti prisotna. Prebral jih je Nikolaj Pintar. Z Martino Valentinčič, ki ima kar nekaj tovrstnih izkušenj, sta uglajeno napovedovala zbore in povezovala program.
Predsednica Padovan je podčrtala čezmejni in narodni pomen Cecilijanke, ki ni vezana le na Goriško. Znano je, da je na Primorskem mnogo zborov, zato so take zborovske revije “priložnost za medsebojno spoznavanje, druženje in sodelovanje, saj med vloge zborovskega petja sodi tudi posredovanje slovenske pevske kulture neslovenskemu okolju in to seveda pripomore k zbližanju različnih narodnosti in kultur”. Predsednica ZSKP se je zaustavila pri osebnosti Mirka Fileja, ki nam je “s svojim delom zapustil trajno in neprecenljivo izročilo”. Razgibal je kulturno življenje na Goriškem in postal duša “vsega dogajanja na glasbenem in društvenem področju”. Opravil je veliko delo kot pevovodja in organizator, kot predsednik Slovenskega katoliškega prosvetnega društva in kot eden izmed ustanoviteljev Zveze. Zamislil si je božični koncert v goriški stolnici in seveda Cecilijanko ter še marsikaj. Padovanova je omenila tudi 60-letnico smrti skladatelja Vinka Vodopivca in v maju umrlega prof. Silvana Kerševana, od ustanovitve dalje ravnatelja Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. Kerševan je bil ves zavezan glasbi in povezan z njo. Prav on ima zasluge, da je ta glasbena šola postala ena najbolj kakovostnih glasbenih ustanov v goriškem prostoru. Poudarila je njegovo poglobljeno znanje in širino duha ter izjemno sposobnost povezovanja stikov in vzpostavljanja prijateljskih odnosov z mladimi. “Hvaležni smo mu za vse to bogastvo, ki nam ga je zapustil”, je zapisala Padovanova in se zahvalila pevovodjem in pevcem. V aplavzu, ki je sledil njenemu zapisu, je bila tudi želja, da bi čim prej okrevala.
Letošnje Cecilijanke se je udeležilo šestnajst zborov; večina jih je bila iz Goriške; iz Slovenije je bila gost Vokalna skupina Dornberški fantje pod vodstvom pevovodje Janka Hareja, iz avstrijske Koroške pa je k nam prišel Cerkveni pevski zbor Sveče-Št. Janž, ki sta ga vodila Erih Užnik (eno pesem) in Damjan Oitzl (ostali dve), pevcem se je pridružila znana operna pevka Bernarda Fink, ki rada zapoje v zboru, ko se mudi v Svečah, od koder je njen mož. Italijansko zborovsko delovanje v naših krajih je predstavljala pevska skupina CSASM Spazio-Arte iz Ločnika. V brk vsem krizam, ki tarejo naš čas, smo opazili, da so se nekateri zborovski sestavi okrepili in sprejeli medse mlade sile, pa tudi to, da so za nastop v glavnem segli po pesmih iz slovenske ljudske zakladnice v priredbah skladateljev iz prejšnjega stoletja ali sodobnih glasbenih peres in manj po polifonskih skladbah. Vsi so se potrudili, da bi po svojih zmožnostih kar najlepše predstavili izbrane tri pesmi, nekateri zbori pa kažejo res veliko željo in ambicijo po čim bolj kakovostnem vokalnem izražanju in oblikovanju ter interpretacijski poglobitvi. Kar nekaj zborov je predstavilo pesmi, ki jih je uglasbil Mirko Filej. MePZ Rupa-Peč (zborovodja Zulejka Devetak) in MoPZ Mirko Filej (Zdravko Klanjšček) sta izbrala samo njegove pesmi; prvi je zapel En šuštar, Venite rož’ce moje, Sveti Marko, drugi pa Slovenski fantje, Ptičke so odjadrale, Mojim rožcam. Mimogrede smo izvedeli, da so trije pevci zbora Rupa-Peč, Ivo Kovic, Jožko Maraž in Marij Conzutti, sodelovali na vseh dosedanjih Cecilijankah. Čestitke za tako veliko vztrajnost in ljubezen do petja!
Poleg omenjenih zborov so letos zapeli še: Vokalna skupina Sraka – Štandrež (Matjaž Remec), Vokalna skupina Sv. Jernej – Opčine (Mirko Ferlan), MoPZ Matajur – Špeter (David Klodič), MePZ Lojze Bratuž (Bogdan Kralj), ki je kot zadnji nastopajoči zbor v soboto ob toplem ploskanju zapel še dodatek, MePZ F. B. Sedej – Števerjan (Aleksandra Pertot), ki letos praznuje 60-letnico ustanovitve, MoPZ Fantje izpod Grmade (Herman Antonič), MePZ Hrast – Doberdob (izjemoma pod vodstvom Mirka Ferlana), MoPZ Štmaver (Nadja Kovic), MePZ Podgora (Peter Pirih), MePZ Štandrež (Mojca Sirk) in Dekliška vokalna skupina Bodeča neža – Vrh Sv. Mihaela, s katero se je končal letošnji spored revije. Tokrat jo je, zaradi pevskega projekta, vodil Mirko Ferlan; ob vztrajnem in dolgotrajnem ploskanju je poklonila občinstvu še dodatno pesem in spet pokazala svoje glasovne in interpretacijske zmožnosti, ki težijo k vedno novemu vokalnemu raziskovanju.
Zborovodje so v imenu ZSKP iz rok mladih Lucrezie Bogaro, Martine Furlan in Matjaža Uljana prejeli cvetlični in knjižni dar.
Cecilijanko so spremljali tudi ugledni gostje: goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu, Igor Tuta, deželni predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev, Marij Maver, predsednik Slovenske prosvete iz Trsta, Tomaž Slokar, podžupan Mestne občine Nova Gorica, Marilka Koršič, občinska svetnica SSk na goriški občini, Paolo Boro, predsednik italijanskega pevskega združenja USCI, Julijan Čavdek, pokrajinski tajnik SSk, Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, Walter Bandelj, goriški pokrajinski predsednik Sveta slovenskih organizacij, Silvan Primožič, pokrajinski tajnik SSk, Marjan Terpin, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa za Italijo, Damijan Terpin, deželni tajnik SSk.
Ob stoletnici rojstva in 50-letnici smrti Mirka Fileja in njemu posvečeni Cecilijanki je Slovenski filatelistični klub Lovrenc Košir izdal razglednico in znamko prof. Fileju v spomin.
Pokrovitelja revije sta bila goriška občina in pokrajina, podprla sta jo Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Fundacija Cassa di Risparmio iz Gorice. Sodeloval je tudi Svet slovenskih organizacij.
Iva Koršič
