Nezaupanje v pravno državo

Nedeljski rezultati in prvo mesto Boruta Pahorja pred drugim krogom volitev so nedvomno veliko presenečenje, vsaj glede na predvolilne napovedi. Ker pa je to že druga zaporedna huda napaka pri napovedovanju volilnih izidov v manj kot letu dni, je verodostojnost slovenskih merilcev javnega mnenja danes dokončno pokopana. Slovenski državljani so si namreč pred volitvami ustvarjali popolnoma drugačno prispodobo razmerja moči, isto velja seveda tudi za kandidate. Zato se ne gre čuditi nekoliko nenavadnim izpadom, ki jih je imel sedanji predsednik Danilo Türk v izjavah takoj potem, ko je postajalo jasno, kako so dejansko šle volitve. Pričakoval je zmago z vsaj kakih 5 ali 6 odstotnih točk naskoka pred Borutom Pahorjem, kar bi bilo verjetno vseeno premalo za dokončno zmago v drugem krogu. Soočiti pa se je moral s porazom in zaostankom 5 odstotkov. Njegova zmaga v drugem krogu se v tem trenutku zdi samo še teoretično mogoča glede na to, da bo desno volilno telo, ki se bo odločilo voliti tudi v drugem krogu, nedvomno podprlo Pahorja. Če so z rezultati letošnjih volitev kratko potegnili volivci t. i. “stricev iz ozadja”, ki so podpirali Türka, so pred skoraj enim letom zaradi zgrešenih volilnih napovedi pred volitvami nastradali v nasprotnem taboru. Na lanskih državnozborskih volitvah je bil prvi kandidat in veliki favorit za zmago z velikim naskokom vodja desne sredine Janez Janša. Volitve pa so napovedi obrnile na glavo: kot prva stranka se je uveljavila Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića, ki pa mu ni uspelo sestaviti vladne koalicije. Toliko glede javnomnenjskih anket.
Volitve pa v Sloveniji postajajo vse bolj značilne po še enem pogostem “običaju”: volilni abstinenci. Na Martinovo nedeljo se je na volišča podalo samo 47 odstotkov vseh volilnih upravičencev. To pa je zelo slaba popotnica za slovensko demokracijo. Jasno je sicer, da so volitve za predsednika republike manj pomembne od parlamentarnih volitev. Vse nižja in nižja volilna udeležba pa je že dalj časa jasen pokazatelj, kaj si slovenski državljani mislijo o politiki in o posameznih državnih institucijah. In Danilo Türk si je privoščil več spodrsljajev, ki niso bili primerni njegovi visoki funkciji.
Nezadovoljstvo državljanov pa je splošno razširjeno in močno presega samo funkcijo predsednika republike. Državljani so jezni, ker vlada in opozicija ter socialni partnerji niso sposobni priti do strateškega načrta, ki bi državo lahko rešil pred potopom. Državljani so jezni, ko vidijo, kako se politika ne postavlja v bran pravni državi ter posredno in neposredno podpira koruptivna in klientelistična dejanja. Državljani so nazadnje jezni, ko vidijo, kako raztegljiv pojem je pravna država. In to so občutili prav v tednu pred predsedniškimi volitvami. V slovenskem procesu stoletja, t. i. Balkanskem bojevniku, je prišlo do nepredvidljivega preobrata. Mamilarski tolpi pod vodstvom Dragana Tošića, ki je obtožena preprodaje kokaina, je bil namreč preklican pripor, iz nadaljnje obravnave pa je bilo izločeno ključno dokazno gradivo, prisluškovanja, ki jih je pridobila srbska obveščevalna služba. Zadeva je tragikomična, če pomislimo, da je bila kokainska druščina aretirana in obtožena na podlagi mednarodne policijske akcije, ki sta jo vodili ameriška agencija DEA, ki je specializirana za boj proti mamilom, in italijanska policija, ki je nekatere člane tolpe v Italiji zasačila z več deset kilogramov težkimi pošiljkami kokaina. Glavni predmet obtožnice pa je bil pretovor 2 ton (!) kokaina, ki jih je skušala Tošićeva tolpa pretihotapiti iz Urugvaja preko Južnoafriške republike vse do Slovenije, od koder bi tovor najbrž nadaljeval svojo pot po Evropi. Kljub temu da je urugvajska policija ta tovor zasegla, so odvetniki obtožencev dosegli, da se na ljubljanskem sodišču izloči odločilno dokazno gradivo, prisluškovanja, ki jih je zbrala srbska obveščevalna služba. Obtožnica je tako danes na zelo trhlih nogah, tolpi pa so skoraj v celoti odpravili pripor in je danes na prostosti.
Kako naj potem slovenski državljani imajo zaupanje v institucije pravne države?
Andrej Černic

Predsedniške volitve in kriza institucionalne Slovenije

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme