Napačno je enačiti sedanjo krizo s krizo iz leta 2008

Piše: Giulia Černic

Pri ocenjevanju moramo biti zelo pazljivi!

Uradni začetek velike recesije sovpada s propadom banke Lehman Brothers, ene največjih investicijskih bank ZDA. Dogodek je povzročil vsesplošno nezaupanje finančnih ustanov in navadnih ljudi. Po veliki depresiji 30. let prejšnjega stoletja je država povečala svojo vlogo v gospodarstvu, da bi preprečila vzpon nacionalizma in totalitarizma, kot se je zgodilo med takratno krizo, in nastale so socialne države. Že v 70. letih prejšnjega stoletja pa se je začelo nasprotovanje taki obliki države: širile so se zahteve, da se država umakne iz gospodarstva. V 90. letih 20. stoletja so propadli še zadnji socialistični režimi in začele so se ameriške investicije v tvegane finančne aktivnosti oziroma posojanje denarja za nakup nepremičnin ljudem, ki si ga v resnici niso mogli privoščiti, kar je kasneje privedlo do velike gospodarske katastrofe.

Virus covid-19 se je decembra 2019 pojavil kot pravi črni labod (v ekonomiji dogodek z velikim vplivom, a skoraj nično verjetnostjo). Ukrepi za preprečevanje okužbe so povzročili in še vedno povzročajo velike težave v vsakem gospodarskem sektorju; tveganje poslovanja se je močno povečalo, nastali so veliki zastoji v dobavnih verigah, v podjetjih pa so se močno povečali stroški zaradi oskrbe za zaščito lastnih zaposlenih. Zaprtja in karantene so močno prizadeli storitvene sektorje, kot je turizem in s tem povezani zračni promet, gostinstvo, zabava.

Prva glavna razlika med koronavirusno krizo in veliko recesijo je v samem izvoru; leta 2008 se je vse začelo v finančnem sektorju, ki je vplival na povpraševanje, današnja kriza pa je nastala zaradi nepričakovanega dogodka oz. pojava virusa covid-19, ki je vplival naprej na ponudbo, posledično pa tudi na povpraševanje.

Kriza leta 2008 se je razširila po celem svetu, ker so ameriške banke prodajale “slaba” posojila  drugim državam. To so bili slabo zavarovani krediti in kreditojemalci, ki niso bili v stanju servisiranja le-teh. Kriza se je razširila in najbolj prizadela razvite države, ki so od ZDA kupovale posojila, skoraj nedotaknjeni pa so ostali nerazviti deli sveta in države v razvoju. Od članic EU samo Poljska ni doživela recesije, ker ni bila preveč zadolžena, veliko število prebivalcev ji je zagotavljajo velik notranji trg in ohranila je še lastno valuto ter monetarno politiko. Sedanja kriza pa je zajela cel svet, saj se je razširila s fizičnim širjenjem virusa, ki je prisoten že na vseh koncih in krajih. Razlog za nenavadno hitro širjenje je posebna struktura virusa, ki mu omogoča, da je močno nalezljiv.

Velike razlike pa stojijo tudi v samem reševanju krize. Leta 2008 se je vse skupaj začelo v notranjosti finančnega sistema, krizo so centralne banke reševale s tiskanjem denarja in zagotavljanjem likvidnosti. Koronavirusno krizo pa je povzročilo zunanje finančno tveganje oziroma razmere v realnem gospodarstvu; državni odloki, zaprtja in karantene so povzročili zmanjšanje dohodka ljudi in čedalje večje zadolževanje samih podjetij. Zagotavljanje likvidnosti kot tudi razne subvencije, posojila, davčne spodbude itd. so smiselni in potrebni ukrepi, a ne predstavljajo prave rešitve za tovrstno krizo. Veliko bolj učinkoviti bodo ukrepi na realnem gospodarstvu, kot so zaposlovanje, povečanje kupne moči prebivalcev, zagotavljanje osnovnih proizvodov in storitev itd.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme