“Nam v prid nastopajmo v samostojni zbirni stranki!”
Pred evropskimi volitvami smo na pogovor za naš tednik povabili Tanjo Peric, edino predstavnico slovenske manjšine, ki bo kandidirala za evropski parlament. Kot predstavnica stranke Slovenska skupnost je bila na tretjem mestu uvrščena na listo Južnotirolske ljudske stranke.
Najprej dovoli neposredno vprašanje: zakaj bi ti morali volivci zaupati svoj glas na prihodnjih evropskih volitvah?
Želim si, da bi volivci z glasovi podprli mojo kandidaturo, ki želi biti v neki meri tudi združevalna kandidatura vseh Slovencev, ki živimo v Italiji. Obenem bi na tak način z volilno izbiro pokazali tudi, da smo Slovenci še zmožni podpreti nekoga, ki je “le” Slovenec. Enotna in močna podpora bi pomenila tudi krepak znak Južnotirolski ljudski stranki, ki bi ji na tak način še enkrat dokazali, da nam ni vseeno, ko gre za slovenskost. Obenem bi še bolj okrepili sodelovanje in podporo, ki nam je že v marsikateri kritični situaciji izkazala stranka SVP. V svojem življenju sem vedno sodelovala pri katerikoli slovenski pobudi in vedno brez predsodkov, ker verjamem, da bomo Slovenci kljubovali nazadovanju in izgubljanju svojih korenin le, če bomo skupaj nastopali v samostojni zbirni stranki in v slovenskih organizacijah. V dokaz nam je prav trideseta obletnica demonstracije na goriškem Travniku, ki jo v teh dneh obhajamo, ko je 15.000 Slovencev enotno nastopilo, da bi zahtevali uzakonitev pravic, ki pripadajo naši slovenski manjšini, in bi opozorili na naraščajočo nestrpnost do naše prisotnosti na Tržaškem, Goriškem in Videmskem v tistih letih.
Tvoja kandidatura preseneča najprej zaradi tega, ker si za pojme politike, kot jo poznamo v Italiji, mlada; si hkrati edina predstavnica slovenske manjšine, ki kandidira za evropski parlament. Kako lahko postane tvoja starost, oprosti – mladost, dodana vrednost na prihodnjem volilnem soočanju? Kako pa si razlagaš, da se boš kot edina manjšinka potegovala za mesto v evropskem parlamentu? Ali je glede evropskih volitev v naši sredini premalo zanimanja?
V primerjavi s tem, kar smo vajeni, se zdi to nekoliko novo. Je pa tudi res, da se tudi na italijanski ravni političnega nastopanja nekoliko niža srednja starost. Tako je na primer sedanji prvi minister zelo mlad v primerjavi s tem, kar smo do danes videli. Še v sami Južnotirolski ljudski stranki je prišlo na zadnjem kongresu, ki sva se ga udeležila jaz in deželni tajnik SSk Damijan Terpin, do velikega preobrata: za tajnika zbirne stranke Nemcev in Ladincev na Južnem Tirolskem je bil s polno podporo delegatk in delegatov izvoljen 28-letni Philipp Achammer. V luči tega se je tudi stranka Slovenska skupnost odločila, da predlaga mene kot kandidatko na letošnjih evropskih volitvah na listi stranke SVP. Seveda, za razliko od starejše, bolj izkušene osebe, se mora mlad kandidat gotovo veliko novega naučiti in postane zato kandidatura na tako visoki ravni velika spodbuda k delu. Po drugi strani pa je mlada oseba mogoče večkrat veliko bolj motivirana, da stvari dobro opravi in zlahka nabere energije, ki je pri vsakdanjem delu potrebna. Za boljšo prihodnost slovenskih ljudi, ki živimo v Italiji, je izjemno pomembno, da imamo tudi na evropski ravni sogovornika in sodelavca, ki dan za dnem spremlja našo stvarnost in konkretno opozarja na težave evropski politični kader in evropske institucije. Zato je pomembno, da se v nedeljo prav vsi odpravimo na volišča in podpremo kadidata, ki bo predstavljal Slovence tudi v Bruslju in Strasbourgu.
O Evropski uniji se je pisalo in se še danes piše marsikaj dobrega, zlasti pa slabega. Kaj ti meniš o EU, kakšno podobo pa bi rada, da bi EU imela v prihodnje?
Delo in poslanstvo evropskih institucij vidim v zelo pozitivni luči, kajti njihova raven delovanja dovoljuje, da odločajo, v primerjavi z državnimi organi, nesebično oziroma celoviteje, seveda upoštevajoč specifične krajevne zahteve. Vloga evropskega poslanca je tudi ta, da v evropsko institucijo ponese glas teh posebnosti, ki jih mora izpostaviti na tak način, da so upoštevane v procesu odločanja in upravljanja. In pri sooblikovanju Evrope mora biti soudeležena tudi oseba, ki bo ponesla glas našega območja, da bomo tako tudi mi Slovenci lahko neposredno dejavno razvijali našo Evropo. Poleg tega bo izvoljeni v evropski parlament iz vrst SSk in SVP znotraj svojega delovanja zagovarjal seveda vrednote, na katerih je Evropska unija zrasla. Evropa je celina z različnimi tradicijami in jeziki, vendar tudi s skupnimi vrednotami, kot so demokracija, svoboda in socialna pravičnost in seveda nasprotovanje ideologiji nacifašistične diktature. EU te vrednote brani, razvija sodelovanje in spodbuja enotnost med evropskimi narodi. Obenem ohranja njihovo raznolikost in zagotavlja, da državljani čim bolj sodelujejo pri sprejemanju odločitev. Evropski poslanci morajo složno delovati v tem duhu.
Kako ocenjuješ dosedanje delo evroposlanca Herberta Dorfmanna, nosilca liste SVP na prihodnjih volitvah?
Herberta Dorfmanna zelo dobro poznam, kajti tudi Mladi za prihodnost smo že z njim sodelovali in se večkrat srečali. To se pravi, da je bil njegov odnos tako z podmladkom kot s stranko SSk izredno pozitiven. Podprl nas je tako, da smo tudi z njegovo pomočjo predstavili težave slovenske manjšine v Bruslju in na tak način soudeležili pri naši stvarnosti različne akterje evropske politike. Herbert Dorfmann je bil aktivno vključen tudi v reševanje težav s prosekarjem in usklajevanje promocije na trgu čezmejnega prostora Brda-Collio, tako kot je bil vedno povezovalni člen med našo krajevno kmetijsko strategijo in evropsko kmetijsko politiko. Skratka, zelo pripravljena in delovna oseba, ki si je k srcu vzela slovensko manjšino v Italiji.
Že vrsto let si dejavna na družbenopolitičnem prizorišču kot članica podmladka stranke Slovenska skupnost. Kaj si se iz te izkušnje naučila?
Z mladinsko skupino Mladi za Prihodnost (podmladkom stranke Slovenska skupnost) smo že veliko naredili in prišli tudi že do Bruslja in Strasbourga, kjer nas je Medskupina za nacionalne manjšine (Intergroup for National Minorities) že poslušala in vzela v poštev težave slovenskega šolstva v Italiji in rabe slovenskega jezika v javnosti. Takrat smo delovni obisk organizirali tako, da so nas spremljali tudi predstavniki slovenskih dijakov iz Trsta in Gorice, predstavniki Slovenske skupnosti, Sveta slovenskih organizacij, društva Edinost ter glavna urednika tednika Novi glas in portala Slomedia. Danes se poraja le nova priložnost, da z veseljem posvetim delež svojega časa slovenski narodni skupnosti v Italiji in še naknadno izpopolnim svoje izkušnje, kajti teh ni nikoli preveč. Moje delovanje me je do danes naučilo, da sta zavednost in ponos edina močna dejavnika, od katerih je vse odvisno, kako se bo naša manjšina razvila v času.
Tudi tokratna volilna preizkušnja potrjuje prednost politične naveze med SSk in Južnotirolsko ljudsko stranko. Kako ocenjuješ to dolgoletno povezovalno strategijo obeh majšinskih strank?
Južnotirolsko ljudsko stranko sem pobliže spoznala na začetku svojega delovanja v sklopu mladinske politične skupine Mladi za Prihodnost (prej Mladi za mlade) v sodelovanju, ki ga mladi imamo s stranko Slovenska skupnost in njenimi člani. Ko je Slovencu pri srcu obstoj oziroma prihodnost naše kulture onkraj zemljepisnih meja Slovenije, ne moremo spregledati nivoja spoštovanja nemške kulture v javnem življenju, ki ga je tamkajšnje prebivalstvo doseglo. Seveda, niti za Južnotirolce ni bila in tudi danes ni pot lahka. Politika mora vsak dan kljubovati pritisku, ki se ustvarja od zunaj, kakovostno upravljanje pa se potem pozitivno odraža na kulturo, gospodarstvo, dejavnosti in nasploh na podobo celotnega območja. Do danes je Južnotirolska ljudska stranka več kot zadovoljivo upravljala svojo deželo in vsakič trdno podprla tudi politično dejavnost stranke Slovenska skupnost ter zahteve slovenske narodne skupnosti v Italiji.
IG
