Na stopnicah (108)

Piše: Jernej Kurinčič Fotografije: Projekt d.d. Nova Gorica

Prestolnica kolesarske kulture

Bliža se “sveto leto” Evropske prestolnice kulture. Pripravo opazujemo z mešanico nejevolje in obupa. Ker pa vrli možje pri vrhu vedo, da evrčki še sploh letijo, kadar pojejo buldožerji, so naznanili, da bodo na Goriškem vložili v mrežo kolesarskih stez. Že od malih nog z veseljem kolesarim, zato bi verjetno moral biti navdušen. Kolesarske steze povečujejo varnost najbolj ranljivih udeležencev v prometu. Omogočajo zeleno mobilnost in ponujajo dobrodošlo možnost rekreacije. Dajejo simbolno sporočilo, da podpiramo okoljsko ozaveščenost in zdrav način življenja.

A pogosto ostaja zgolj pri simbolnem sporočilu. Vedno znova se najdejo zoprne podrobnosti, ki kolesarjem grenijo življenje. Kot bi jih v ozadju spretno podtikal neki zlobni navdušenec nad izpušnimi plini. Ampak seveda ne gre za zgodbo iz risanke – nekaj je verjetno nesposobnosti, nekaj brezbrižnosti.

Prvi mit, s katerim moramo obračunati, je, da kilometrina kolesarskih stez pomeni tudi kolesarjem prijazno mesto (ali regijo). Ob srečevanju s kolesarskimi stezami, ki ne vodijo nikamor ali pa delajo nadležne nespametne ovinke, sem se zavedel, da je kolesarska “prehodnost” pomembnejša od posebnih, za kolo namenjenih prometnih površin. Prehodnost v smislu, da z lahkoto prideš s kolesom od poljubne točke A do točke B: da je cestišče dovolj široko, da ob robu ni nevarnih lukenj, da so robniki, ki jih prečkaš, dovolj nizki. Pomembneje je, da se pri načrtovanju in prenovi vseh cestnih površin misli tudi na kolesarje, kot pa da se jim gradi neke samo njim namenjene prometne žile. Ker moraš te prometne žile pri vsakdanjem kolesarjenju slej ko prej zapustiti; v resnici verjetno večino časa voziš izven njih. Če si na kolesu samo za rekreacijo, te seveda ne moti, da narediš na poti še kakšen velik ovinek – če pa bi rad s kolesom v službo ali trgovino, ne boš hotel vedno skoraj do Vrtojbe na poti iz enega v drugi konec Šempetra.

Potem pa pride na vrsto slovenska posebnost: prometni zakon razlaga nekako tako, da so vse prometne površine, ki so namenjene izključno kolesarjem, vedno tudi površine za pešce. Kolesarjem se torej ni treba bati, da bi jih zbil kakšen vlačilec – so pa obsojeni na ovinkarjenje med sprehajalci in vozički. Kolesarska povezava Šempeter–Nova Gorica recimo (pločnik je samo skozi tunel). Ali pa veliki projekt od nedavno, steza Solkan–Plave. Vožnja tam spominja na arkadno igrico: nikoli ne veš, kam bo zavil pes pred tabo, kaj bo pičilo malega fantka ali kako se bo utaborila tista mamica z vozičkom. Da se hodi vštric, ko se pogovarjaš med hojo, se sploh razume. Pri vseh kilometrih poti, ki so na razpolago pešcem, bi lahko kolesarske steze ostale samo kolesarske steze. Seveda pa je to še vedno bolje kot poteza novogoriške občine, ki je novozgrajeno pot ob Kornu na polovici mirno zaprla za kolesarje (in s tem uničila zelo uporabno povezavo). Tu bi bil “mešani promet” pravzaprav smiseln – ali pa bi šli po enem bregu pešci, po drugem pa kolesarji.

Vse to se mi je pletlo po glavi, ko sem se nekega poletnega večera pošteno potolčen, krvav in raztrgan vlekel od Sovodenj proti Štandrežu – in puhal od jeze. Zvrnil sem se na eni od “prometnih pasti”, ki je nastavljena na tamkajšnji kolesarski stezi. Te pasti so gradbeni podvigi ljudi, ki kolesarje prezirajo ali pa so globoko nekompetentni. Točke, kjer moraš s kolesom skoraj ustaviti, če želiš varno priti mimo. Ne bom vam razlagal te mojstrovine, to morate videti.

In zato se mi občasno zgodi, da namesto po kolesarski stezi peljem po cesti. Včasih nalašč, kot protest proti očitni nefunkcionalnosti steze – ponavadi pa po nesreči, ker sem zgrešil uvoz, saj ni bilo prometnega znaka.

Preberi tudi

Na stopnicah (119)

Na stopnicah

Na stopnicah (119)

13.01.2024
Na stopnicah (120)

Na stopnicah

Na stopnicah (120)

20.01.2024
Na stopnicah (122)

Na stopnicah

Na stopnicah (122)

03.02.2024
Na stopnicah (123)

Na stopnicah

Na stopnicah (123)

10.02.2024

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Najbolj brano

Prireditve

Vreme