Na stopnicah (106)

Piše: Jernej Kurinčič

Skrajni doseg človeštva

Občasno nanese pogovor v družbi na življenjske sanje. In ob tem sem opazil težnjo, ki mi ni ravno simpatična: vse pogosteje se zgodi, da so najvišje sanje ljudi vezane na denar – v vseh mogočih niansah. Marsikdo sanja, da bi na hitro in brez napora zaslužil in mu že od zgodnjih let ne bi bilo treba delati. Mnogi oglasi na spletu ponujajo izpolnitev takšnih sanj, takšen zaslužek: treba je narediti samo neko pravo potezo, pa naj bo to nakup kakšne nove valute, prava investicija, prodorna komercialna ideja ali pa nekakšna shema. Saj ne, da si ne bi vsi želeli brez napora biti bogati in zato brezskrbni za svojo prihodnost – skrbi me, da to postanejo osrednje življenjske sanje nekoga. Da ne razmišlja tako rekoč o ničemer drugem. Ker sem sam vseeno vajen, da so življenjske sanje malo bolj – sanjske. Morda bi rekli – plemenite. Povezane z mirom na svetu, odpravo krivic in revščine, nekim velikim izumom ali odločilnim korakom človeštva. Da prinašajo na svet nove odnose, poglobljeno razumevanje, pretresljive uvide … ali morda novo življenje. Ko se pogovarjam z ljudmi, vse pogosteje naletim na to, da je poslednji kriterij njihovih dejanj in zadržanj, ali se to splača. Ne ali je dobro, modro, ali osrečuje, ali razveseli, ali nas poveže med seboj. Ne, pač pa ali ustreza brezosebnemu diktatu vsemogočne ponudbe in povpraševanja. Hišo kupim, ker je dobra investicija in ne ker naj bi postala dom; študij izberem, ker bom z njim veliko zaslužil in ne ker me zanima; življenjskega partnerja izbiram zaradi denarja in zvez, ne pa zaradi medsebojnega ujemanja, dopolnjevanja in ljubezni. V tehniki postaja ključni kriterij čim ceneje proizvesti in čim dražje prodati – ne pa da nekaj kvalitetno deluje in je učinkovito. Saj si ne moremo zatiskati oči, da posel pač poganja denar, a vseeno včasih je “nekaj več”, ki ga denar ne more plačati: dobro vino, solidno izdelan ojačevalnik, navdihnjena skladba, morda samo umetelno izdelan tlak – to presega finančne motivacije: bodisi imaš kot proizvajalec, izvajalec v sebi ljubezen, lepoto in tehnični perfekcionizem, ki privede do okusa večnosti, ki ga nekateri predmeti ali sanje prinašajo v življenje – bodisi tega ni in ostaja le blagovna znamka z grenkim priokusom spomina na nekdanje čase idealizma. Kot je bilo recimo na spletu še nedavno marsikaj zastonj in smo si “fellow geeks” med seboj izmenjevali dobrine: danes pa bi vse hoteli monetizirati. Vedno znova se izkaže, da se denarja ne da jesti – predvsem pa, da te denar ne bo poljubil in objel. Res je, prijetneje je jokati v ferrariju – a žalost zato ni bistveno manjša. Mislim, da je pomembno, da se vedno znova spominjamo, da je denar samo sredstvo, a precej slab cilj. Ker v svojem zasledovanju denarja na koncu ostanemo sami, razočarani in dolgočasni. Če postaneta denar in dobiček skrajni kriterij, imamo najboljše možnosti, da se stvari precej katastrofalno sprevržejo. Če pa vzamemo v obzir še človekovo večnostno razsežnost, nam je sploh lahko dokaj jasno pred očmi: ne morete služiti Bogu in mamonu.

Preberi tudi

Na stopnicah (121)

Na stopnicah

Na stopnicah (121)

27.01.2024
Na stopnicah (123)

Na stopnicah

Na stopnicah (123)

10.02.2024
Na stopnicah (122)

Na stopnicah

Na stopnicah (122)

03.02.2024
Na stopnicah (120)

Na stopnicah

Na stopnicah (120)

20.01.2024

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Najbolj brano

Prireditve

Vreme