Msgr. Duilio Corgnali (1946–2024)

In memoriam

V nedeljo je žalostno odjeknila vest, da je v videmski bolnišnici v 78. letu umrl znani furlanski duhovnik msgr. Duilio Corgnali, ki smo ga imeli radi tudi Slovenci, saj je imel do nas odličen odnos, še posebno občutljiv je bil do Beneških Slovencev.

Msgr. Corgnali je bil tudi eden najbolj vidnih furlanskih duhovnikov, ki so si zelo prizadevali za furlanščino in nasploh za “furlansko stvar”. Bil je velik kulturnik, človek širokih obzorij in milega srca, kot duhovnik je do zadnjega skrbel za najbolj prizadete in na rob odrinjene, česar sam ni obešal na veliki zvon, a mu to ob smrti priznavajo predvsem verniki. To je počel tudi kot časnikar, bil je namreč kar 24 let odgovorni urednik videmskega škofijskega tednika La Vita Cattolica, s sodelavci je ustanovil radijsko postajo Radio Spazio, ki je naklanjala pozornost, in jo še danes, tudi slovenskim ljudem na Videmskem in širše v naši deželi. Msgr. Duilio Corgnali je bil državni predsednik zveze italijanskih katoliških tednikov FISC, katere član je tudi Novi glas. Na srečanjih FISC je vedno živo zagovarjal posebnost “severovzhoda Italije”, predvsem kolegom iz osrednje in južne Italije. Vzgojil je izjemno število laičnih časnikarjev; na čelu videmskega tednika La Vita Cattolica ga je nasledil Ezio Gosgnach, ki je danes urednik štirinajstdnevnika Dom. Za Furlane pa je izjemnega pomena predvsem velik doprinos msgr. Corgnalija k večjemu zavedanju o lastni narodni identiteti in njegovo delo v času potresa leta 1976, saj ga je takrat veliki videmski nadškof msgr. Battisti določil za zapisovalca škode in obnove. Bil je človek dejanj, vpet v furlanski preporod po potresu, in demokrat, ki je odklanjal vsako zatiranje narodnih in drugih pravic. Prav v času popotresne obnove se je msgr. Corgnali dodobra spoznal s stvarnostjo Beneških Slovencev in ni naključje, da je v tedniku La Vita Cattolica uvedel stran v slovenskem beneškem narečju.

Rodil se je 26. marca 1946 v Manzaniellu, 9. oktobra 1971 je bil posvečen v duhovnika. Poslan je bil v Rim, kjer se je posvetil študiju sv. Kromacija in je zato ostal vse življenje zavezan Ogleju in “oglejskemu krščanskemu duhu”, širini. Leta 1976, ko je bil v Furlaniji potres, ga je nadškof Battisti takoj imenoval za vodjo škofijskega središča za dokumentacijo in informiranje. Leta 1978 je postal odgovorni urednik tednika La Vita Cattolica, ki je pod njegovim vodstvom postal eden najbolj vplivnih medijev v Furlaniji – Julijski krajini. Do leta 2002 je tudi vodil škofijsko središče za družbeno obveščanje. Tega leta je postal župnik v Čenti, vodil pa je tudi več sosednjih župnij in si vztrajno prizadeval za pravno ureditev furlanščine v liturgiji ter nadaljeval kulturno delo.

Ob vesti o njegovem odhodu v večnost se je oglasilo veliko politikov in drugih, ki so vsi naglasili predvsem pokončnost in dejavnost msgr. Corgnalija. Predsednik deželne uprave Massimiliano Fedriga je v tiskovnem sporočilu zapisal, da je “ves furlanski svet z njegovim odhodom v večnost izgubil velikega moža Cerkve, duhovnika, ki je imel globok odnos do služenja furlanski skupnosti, izjemnega poznavalca in preučevalca oglejske Cerkve, a tudi izjemno dinamičnega in pozornega protagonista sedanje družbe. Bil je velik mož in velik duhovnik, ki je znal nagovarjati k skupnemu delu in je svoje talente posvetil kulturnemu delu, verskemu časnikarstvu, predvsem pa svojim vernikom in širši skupnosti.”

Tudi mi se ga bomo spominjali kot velikega človeka, duhovnika, ki je veliko dal, predvsem pa je bil zvest evangeliju in naročilu, da je vera predvsem dejanje, nesebično razdajanje in življenje za druge.