Moje počitnice z Bogom
Smo v času počitnic. Mnogo je načinov, kako jih preživimo. Občutek spočitosti pa ne nastane sam po sebi, zanj je treba tudi nekaj storiti, zato nekaj misli.
Potreba po morju in soncu, po hribih in svežem zraku se velikokrat prelije v iskanje drugih vrednot, ki so bolj povezane s potovanjem in turizmom. Odkrivanje naravnih lepot, ki jih je razkošno razsejala Božja vsemogočna ustvarjalnost, in kulturnih vrednot, ki sta jih kot bisere vtkala v ta svet misel in roka Božjih sodelavcev, priložnost za pogovor o vsem tem s človekom, ki stoji pri odprtih vratih in ima vedno čas za človeka, ki gre mimo, trenutki tišine ob zahajajočem soncu ali ob tabernaklju v cerkvi – vse to spreminja navadni turizem v nekaj veliko globljega, da tako lahko postanejo počitnice – naše počitniško ROMANJE!
Kristjani, ki gredo na počitnice kot turisti, lahko odigrajo pomembno vlogo pri povezovanju človeštva. Vtkani v spoznanje, da pripadamo vesoljnemu bratstvu, ki ga je Jezus s vojim prihodom na svet začel in ga je svojim učencem zaupal kot zgodovinsko nalogo.
So vrednote, ki jih ne moremo kupiti, enako ne plačati, so pa za vsakega na počitnicah neprecenljive vrednosti, saj obogatijo tistega, ki jih daje, in tistega, ki jih sprejema.
Turizem bo cvetel in uspeval tudi kot gospodarska panoga, tudi na osnovi vrednot Cerkve, družine in turističnih delavcev. Vsi smo pred velikim izzivom, neglede kje nas je Božja ljubezen naselila ali kam pripeljala, ob lepotah narave, s kulturnimi in verskimi zakladi, ki so jih ustvarili naši predniki, pa tudi z našo srčno pridnostjo, ki jo lahko zapazi vsakdo, ko se ustavi ob nas ali pa nas kjerkoli spozna …
Vsake naše počitnice morajo imeti tudi neki načrt. Ni dovolj, da zginemo iz domačega okolja. V sebi moramo nositi zavest, da se s počitnic moramo vrniti odpočiti. To je in ostane temeljno vodilo vsakega počitnikovanja. Drugo, kar je pri počitnikovanju važno, je, da se ob lepotah, ki smo si jih ogledovali, spoznavali in občudovali, vračamo domov obogateni, saj so te v nas pustile spomine, ki ostajajo.
Tudi na počitnicah lahko poiščemo cerkev in se vsaj kdaj za kratek čas zaustavimo pred Njim, saj ima tudi On zaslugo, da vse to vidimo in doživljamo. Za kristjana je zelo neprijetno, če na počitnicah pozabi na Boga, kar se lahko mimogrede dogodi, ko je ob nas toliko novih stvari in doživetij. – BOG Z VAMI NA POČITNICAH!
