Mladi iz Tržaške in Goriške na jubileju najstnikov kot romarji upanja

V okviru jubilejnega leta, ko v Rim romajo številne skupine, se je jubileja najstnikov udeležilo tudi veliko število mladih iz Tržaške in Goriške. Romanje, ki je potekalo od petka, 25., do nedelje, 27. aprila, je dobilo še večji pomen ob novici, da bo v času jubileja najstnikov potekal tudi pogreb priljubljenega papeža Frančiška.

Dvaintrideset skavtov in skavtinj Slovenske zamejske skavtske organizacije iz Tržaške in Goriške ter dvanajst mladih iz župnij Sveti Ivan in Dolina je romalo v Rim s tržaško škofijo, poleg njih je slovensko manjšino zastopalo še enaindvajset najstnikov iz štandreške dekanije, ki so se dogodka udeležili z odpravo goriške nadškofije. Skupno je na jubilej najstnikov šlo pet avtobusov iz Goriške in štirje iz Tržaške.

Mladi so se ob prihodu v Rim nastanili v gostujočih župnijah, kjer so imeli v večernih urah spokorno bogoslužje. Obred, ki je bil deloma dvojezičen, je za Tržaško potekal v cerkvi Terezije Avilske v mestni četrti Pinciano. Najstniki so lahko prisluhnili evangeliju o Jezusu dobrem pastirju, ob tem pa spoznali pomen svetih vrat odpuščanja.

V krajši homiliji se je vodja tržaške mladinske pastorale, g. Francesco Pesce, posvetil predvsem vrstici “Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil; hodil bo noter in ven in bo našel pašo.” (Jn 10,9) Mladim je spregovoril o tem, kako se v življenju pred vsakim človekom odpirajo številna vrata – dobra in slaba. Poudaril je, da so ta vrata priložnosti, ki nas vodijo po različnih poteh: nekatere izbire so življenjske in nas približajo resničnemu veselju in polnosti, druge pa nas lahko oddaljijo od prave poti. Spomnil jih je tudi, da imajo ob napačnih odločitvah vedno možnost kesanja in vrnitve na pravo pot. Zato je mlade posebej povabil k iskrenemu premisleku o lastnih življenjskih odločitvah in k zakramentu svete spovedi, pri katerem Bog vsakega vedno sprejme z usmiljenjem in ljubeznijo. V nadaljevanju so odlomki nagovorili mlade k izpraševanju vesti in jih spodbudili k udeležbi pri sveti spovedi. Dogajanje je obogatilo petje v slovenščini in italijanščini, ki je še dodatno ustvarjalo vzdušje povezanosti, molitve in veselja.

V soboto so se že v zelo zgodnjih jutranjih urah napotili proti Vatikanu, kjer so kasneje z Ulice sprave (Via della Conciliazione) prisostvovali pogrebu papeža Frančiška. Svečana sveta maša je potekala pretežno v latinščini, berila so bila tudi v angleščini in španščini, prošnje pa v številnih svetovnih jezikih.

Za mlade je bila to posebna čast, saj so imeli papeža radi. Nagovarjala jih je predvsem njegova skromnost in ponižnost, čut za ljudi v stiski in vloga pričevalca miru. Tega se je spomnil tudi kardinal Giovanni Battista Re v svoji homiliji. Govoril je o papeževem življenju in delu, začel je prav s tem, kako je ime, prevzeto od svetega Frančiška Asiškega, vodilo njegovo delovanje. Spregovoril je o številnih pastoralnih obiskih, kako je najprej obiskal Lampeduso in Lezbos in se takoj dotaknil problematike umiranja priseljencev v Sredozemskem morju, kako je daroval sveto mašo med Mehiko in ZDA, kako je na Bližnjem vzhodu pozival k miru in sožitju med narodi. Sprejemal je drugačne in se zavzemal za socialno ogrožene. Pozival je, naj gradimo mostove in ne zidov. Bil je “pastir med ovcami”, kot je sam papež rad nagovarjal duhovnike.

Nazadnje se je spomnil, kako je vse od nastopa na koncu vsakega nagovora papež rekel ljudem, naj molijo zanj. Kardinal Re je papeža prosil, naj zdaj moli za vse zbrane in blagoslavlja Cerkev, Rim, ves svet ter naj idealistično moli “z vsem človeštvom, ki iskreno išče resnico in drži visoko plamenico upanja”.

“Želimo iti k papežu” je bilo glavno vodilo številnim najstnikom, ko so se odločili za vpis na jubilej najstnikov. Papeža žal niso srečali, so pa lahko bili priča temu, kako je bil med ljudmi priljubljen zaradi svojih dobrih del. Prej kot žalost sta med navzočimi prevladovala hvaležnost in spoštovanje.

V popoldanskih urah so se nadaljevale dejavnosti v sklopu jubileja najstnikov. Devet tisoč mladih iz Triveneta, razdeljenih v tri izmene, se je podalo k cerkvi sv. Pavla izven obzidja, kjer so stopili skozi sveta vrata odpuščanja. Sveta vrata so močno znamenje, saj so v večjih cerkvah običajno zaklenjena, v času jubilejnega leta pa se odprejo kot simbol izrednega časa milosti, sprave in Božjega usmiljenja. Verniki so povabljeni, da vstopijo s kesanjem, molitvijo in prejemom zakramentov, pri čemer lahko prejmejo popolni odpustek.

Obred, ki so ga vodili nekateri izmed škofov iz Triveneta in predstavniki mladinskih pastoral, so bogatile mladinske cerkvene pesmi. Mladi so ponovno prisluhnili evangeliju prejšnjega dne, za tem pa iskali v sebi vrata, ki dajejo življenje, in ugotavljali, katera jih vodijo v smrt. Spraševali so se, kdo jih spremlja pri pomembnejših prehodih skozi razna vrata življenja. Nagovoru in vprašanem so sledili obnovitev krstnih obljub, pokropitev in blagoslov. Za zaključek je msgr. Claudio Cipolla, padovanski škof, dejal: “Poiščimo vrata, ki nas vodijo v odnose, ki jih živimo, poiščimo vrata, ki nas vpeljejo v svet, vrata, ki nas uvedejo v nas same, in vrata, ki nas pripeljejo v večnost.”

Po obredu so se skavti in mladi iz goriške nadškofije srečali pred cerkvijo in še v slovenščini zmolili za papeža Frančiška. Imeli so še čas za pogovor z vrstniki, ki so se romanja udeležili z drugo odpravo, ter posneli spominsko fotografijo. Sledil je sproščen ogled mesta, saj so bili številni najstniki v Rimu prvič.

V nedeljo so se najstniki ponovno podali proti Vatikanu, tokrat so prav na Trgu sv. Petra udeležili svete maše. Ker je tako na Tržaškem kot na Goriškem v nedeljo potekalo jurjevanje, so pred baziliko najprej obnovili skavtsko obljubo. Sveto mašo je daroval kardinal Pietro Parolin. Ker bi jo sicer daroval papež Frančišek, se ga je kardinal spomnil v uvodu v mašo in v svoji pridigi. Poudaril je, da se Cerkev po smrti papeža Frančiška počuti, kot so se počutili apostoli po Jezusovi smrti, in dejal: “Velikonočna radost, ki nas podpira v uri preizkušnje in žalosti, je danes nekaj, kar je skoraj otipljivo na tem trgu; vidimo jo predvsem v vaših obrazih, dragi fantje in dekleta, ki ste prišli z vsega sveta, da bi obeležili jubilej. Vam pošiljam poseben pozdrav z željo, da začutite objem Cerkve in ljubezen papeža Frančiška, ki bi si vas želel srečati, vam pogledati v oči, se sprehoditi med vami, da bi vas pozdravil.” Zahvalil se je za vse spremljevalce in vzgojitelje, ki so mladim omogočili udeležbo na jubileju najstnikov. Spomnil je, da se je papež Frančišek v času svojega delovanja skliceval na evangelij kot veselo novico ter pozival k medsebojni ljubezni in miru. Nedelja božjega usmiljenja je tako postala hvaležen poklon papežu Frančišku.

Mladi so o dogajanju v Rimu povedali:

Erik in Davide: Najbolj sva uživala v ogledu znamenitosti Rima. Dolgo vožnjo z avtobusom smo si popestrili s petjem in pogovarjanjem.

Monica in Jasna: Najbolj se naju je dotaknilo, da smo bili priča papeževemu pogrebu. To je bil zelo pomemben in zgodovinski dogodek, ki nas je vse ganil. Občutili smo globoko spoštovanje in čast, da smo lahko bili tam v tako pomembnem trenutku.

Nicole in Veronika: Na romanju sva najbolj doživeli občutek skupnosti in duhovne povezanosti z mladimi z vsega sveta, še posebej ob nedeljski maši in ganljivem nagovoru kardinala Parolina.

Karin, Nathan, Bastian in Noel: Poseben ponos smo občutili, ko smo se videli na velikem zaslonu po sveti maši v Vatikanu, ko smo vihrali s slovenskimi zastavami. Še bolj pa se nam zdelo zanimivo opazovati zastave drugih držav in se povezovati z mladimi z različnih koncev sveta. Zabavno je bilo tudi, ko smo dekletom iz Čila razlagali, od kod prihajamo.

Kristina, voditeljica: Jubilej najstnikov v Rimu je bil tako za mlade kot starejše romarje enkratna izkušnja. Dogodek mi bo ostal v srcu, saj sem imela priložnost spremljati mlade na tem pomembnem dogodku in prisostvovati njihovemu navdušenju nad velikim številom vernikov in njihovo vero. Občutila sem, da smo bili vsi skupaj združeni z istim namenom: verovati in ljubiti. To sem najbolj občutila predvsem ob prisostvovanju pogreba papeža Frančiška. Od nedeljske svete maše pred baziliko sv. Petra pa mi bo najbolj ostala misel, naj nam upanje in ljubezen dajeta moč tudi za delovanje v naših katoliških skupnostih.