Mir naj bo na prvem mestu
Naslov uvodnika je sicer nekoliko optimističen glede na grozljive prizore, ki smo jim zdaj že več let priča na Bližnjem vzhodu, a vendar se morda nekaj premika v pravo smer. Besede “pravo” ne uporabljamo v smislu interesov enega ali drugega bloka oziroma soudeleženih akterjev dogajanja v Ukrajini, ampak imamo z njo v mislih smer miru. Spodbudno je namreč, da se v zadnjem času nekoliko več govori o miru kot o sankcijah in drugih dejavnikih, ki prav gotovo vplivajo na naše vsakdanje življenje na različnih področjih, a niso nikoli neprecenljivi kot mir in dar življenja. Ne gre pozabiti, da v igri za premoč držav – za teritorij, gospodarstvo itd., v kateri trčijo vladarji z velikim egom – davek plačajo vojaki in predvsem civilno prebivalstvo, ki nemočno gleda, kako se svet in življenje okoli njega drobi. To je vedno težko prenesti.
Do miru se pride z diplomacijo in v prejšnjih dneh je bila ta v ospredju. Odmeval je predvsem dvourni pogovor med predsednikom ZDA Trumpom in predsednikom Rusije Putinom, ki sta ga protagonista ocenila za pozitivnega, vendar kljub temu ne izgleda, da bi bila rešitev konflikta za vogalom. Ameriški predsednik je sicer izjavil, da bosta Ukrajina in Rusija takoj začeli s pogajanji za prekinitev ognja (zaenkrat se to ni zgodilo), kar bo privedlo do konca vojne. Nekoliko bolj previdni so bili v Kremlju, kjer so pripravljeni na pogajanja z Ukrajino, iz njihovih izjav pa se da razbrati, da Rusija ne bo začela pogajanja in niti prekinila ognja brez določenih zagotovil. Medtem ko EU pripravlja nove sankcije za Rusijo, je Zelenski, ki je prav tako prosil Trumpa za protiruske sankcije na bančnem in energetskem področju, pripravljen na pogajanja. Vse kaže, da bodo ta kompleksna in dolgotrajna. Čeprav morata stanje z mrtve točke premakniti Ukrajina in Rusija, ima Trump pomembno vlogo posrednika in je prepričan, da se bodo razmere kmalu spremenile, v nasprotnem primeru se bo verjetno umaknil. Tega se Zelenski boji, a ima obenem tudi nasproten pomislek – da bi Trump sprejel vse Putinove zahteve, samo da bi se konflikt končal.
V teh kočljivih razmerah je začel z diplomacijo tudi novoizvoljeni papež Leon XIV. Prejšnje dni je namreč sprejel delegacije predstavnikov iz več držav, ki so v Vatikan prišli na slovesno ustoličenje. Srečal se je med drugim z Zelenskim in podpredsednikom ZDA Vanceom. Papež je z nekaj besedami jasno povedal, da je treba stremeti k pravičnemu in trajnemu miru. Pripravljen je opraviti svoj del, da bi spodbujal mir v vsaki situaciji in da bi bil ta na prvem mestu. To je pojasnil v sredo, ko je med drugim dejal, da je Vatikan na voljo, da se tam sovražniki srečajo in si pogledajo v oči. Svetu torej kaže alternativo, ki sloni na dialogu in večstranski diplomaciji.
