Minister Clini: spoštovati pravila vzajemnosti
“Renzo, kaj se dogaja…”? je z rahlim grenkim nasmeškom, ki pa je vsekakor skrival občutek vzvišenosti oblasti, vprašal italijanski okoljski minister Corrado Clini deželnega predsednika Renza Tonda, ko so ga policisti v civilu v ponedeljek, 10. decembra 2012, urno pospremili do stranskega vhoda nekadnje hidrodinamične centrale v starem pristanišču v Trstu. Na tej lokaciji je bil predviden večer niza adventnih predavanj Katedre sv. Justa, ki jih tržaška škofija prireja v predbožičnem času. Tokrat sta morala predsednik deželne uprave Tondo in minister Clini obravnavati tematiko gospodarske krize. Dejansko pa se večer sploh ni začel.
Val protestnikov različnih organizacij, od Bandellijevih desničarjev do avtonomistov Svobodnega Trsta, naravovarstvenih organizacij, mladih, sindikalnih združenj in drugih osebkov, ki so starodavno in lično prenovljeno poslopje v starem pristanišču dobesedno množično oblegali, da bi glasno protestirali zoper načrt gradnje uplinjevalnika v Žavljah, je kratkomalo vdrl v konferenčno dvorano ter z žvižgi in kriki zoper graditelja Gas natural in deželno oblast onemogočil začetek dogodka. Tržaški škof, gostitelj srečanja, ni mogel niti priti do besede, da bi pomiril razvnete duhove, besede pa se je bržkone otepal predsednik Tondo, ki je nemo stal ob njem. Vse do trenutka, ko sta ju policista 'vljudno' odvedla iz vpijajoče dvorane v preddverje, kjer je minister Clini čakal, da vanjo vstopi: to sicer v primeru, da bi sile javnega reda red spet vzpostavile.
Tega pa ni bilo mogoče storiti, tudi odgovori ministra na vprašanja, ki smo mu jih na vrat na nos postavili, so se zaradi okoliščin izkazali za dokaj mučen posel: vse in vključno z zadnjim, ki je nam neprijeten občutek vzvišenosti sogovornika vnovič potrdil …
“Renzo, kaj se dogaja…?” je ponovno vprašal minister. Deželni predsednik pa je bil že pri stranskem vhodu, najbrž zatopljen v razmišljanje o težkem bremenu odgovornosti, ki jo politik nosi v takih slučajih.
Nocojšnje okoliščine jasno kažejo, da imajo protestniki proti načrtu uplinjevalnika jasno mnenje. Ali bi nam lahko, minister Clini, ponovili svoje stališče glede projekta o žaveljskem objektu?
“To, kar mislim, ponavljam že leto dni in pika. Mislim, da … nimam nobenega problema govoriti z njimi (protestniki, op. ur.) – se je obregnil minster. To je tema, ki se je je potrebno lotiti s spoštovanjem in v skladu z zakonom. Leta 2009 je tedanji okoljski minister izdal presojo učinka na okolje na podlagi dokumentov, ki so bili izdani … Ne, tako ne gre, tukaj je nemogoče se pogovarjati … , je dejal in se tudi sam pomikal proti izhodu.
Ko je bil minister Clini v spremstvu policije na bolj varnem položaju, je nadaljeval:
“To, kar je v presoji glede koristi in skladnosti uplinjevalnika primanjkovalo, je bila avtorizacija Pristaniške oblasti v zvezi s skladnostjo uplinjevalnega objekta s sočasnim upravljanjem pristaniške dejavnosti. Uplinjevalnik namreč predpostavlja določene služnosti, ki vplivajo na premikanje in poslovanje tovorniških ladij. To presojo je bilo treba vnaprej določiti. S teoretičnega vidika uplinjevalnik, ki spoštuje potrebne predpise, je za pristaniško dejavnost kompatibilen. Takih infrastruktur je po svetu kar nekaj, dve sta prisotni tudi v Italiji. Način pa, s katerim tile gospodje obravnavajo to tematiko, je najslabši! Vprašanje uplinjevaljnika, ki ga je potrebno obravnavati smotrno, zdrkne tako na nivo ideološke simbolike in s simboli nimamo kaj počenjati. V primeru, da se protest umiri, sem pripravljen se z njimi pogovarjati, drugače menim, da so svojo bitko vnaprej zgubili.”
Ali lahko vlada napravi korak nazaj?
“Vprašanje je slabo postavljeno. Ne obstaja korak naprej, niti korak nazaj. Obstaja – ponavljam – spoštovanje zakonskih pravil. Ta pravila moramo vsi spoštovati, bodisi javne ustanove bodisi državljani. Nocoj protestniki zakonov ne spoštujejo. Jaz se s temi osebki ne bom pogovarjal. V primeru, da bi se ti glasneži radi z mano pogovarjali, lahko to počnejo v skadu z zakonskimi predpisi. Toliko je res, da sta se tržaška občina in tržaška pokrajina zakonov držali in sta glede uplinjevalnika izrazili odklonilno stališče. Vsebinsko vprašanje zadeva tržaško pristanišče: razjasniti si moramo, ali pristanišče zaradi svojih razvojnih smernic razmišlja, da je obratovanje uplinjevalnika skladno s povečanjem pristaniške dejavnosti in z razširitvijo pristaniških področij, ki bi služile tej prihodnji dejavnosti. Ta odgovor potrebujemo in potrebujemo ga formalno! Doslej sta nam pomorska kapitanija in meddeželno gasilsko poveljstvo (ki sta pristojna na tem področju) vselej zatrjevali, da je uplinjevalnik kompatibilen s pristaniškim prometom. Prav tako pa že leto dni svarim pred dejstvom, da tak uplinjevalni objekt prinaša določene omejitve. Tega se morajo vsi zavedati. Vsega ni mogoče imeti. Uplinjevalnik je velika priložnost za Trst, hkrati pa predstavlja zanj tudi omejitev. Med obema možnostima, kaj naj Trst raje izbere? Doslej nisem prejel nobenega sporočila glede sprememb prihodnjega pristaniškega prometa, ki so bile predvidene v trenutku, ko je bil izdelan načrt o uplinjevalniku in ko so sam projekt predstavili. Ponavljam, da je svojčas tedanji okoljski minister na podlagi podatkov, ki jih je imel na razpolago, pozitivno ocenil presojo učinka na okolje. Če bodo sedanjemu ministru predstavili različne podatke, bomo dosje ponovno odprli. To je preprosto dejstvo, ki se ga bomo lotili v skladu z zakonom. Svojega mnenja ne spreminjam na podlagi zvokov piščali …”
Kaj pa vloga Slovenije?
“S Slovenijo imamo že odprto debato. 19. novembra smo v Ljubljani obravnavali ta problem. Vprašanja se lotevamo na podlagi splošnega načrtovanja uporabe Jadranskega morja, zlasti v zvezi z energetskimi dejavnostmi. Probleme, ki pa jih Slovenija sproža Italiji, jih posledično naša država sproža Sloveniji, Slovenija pa jih posledično sproža Hrvaški. Vse je potrebno delati na podlagi vzajemnosti. Ne moremo pa niti sprejeti, da Slovenija vsiljuje Italiji pogoje, ne da bi bila pripravljena spoštovati indikacij in potreb, ki jih naša država njej postavlja. Naj bo to jasno”!
Kakšne pogoje pa vsiljuje Slovenija Italiji?
Ob tem vprašanju pa so nam ministra Clinija odtegnili policisti. Hrup piščali se je namreč urno in grozeče približeval …
Igor Gregori
