“Marije se držimo”
Lepo sončno jutro je pospremilo poln avtobus goriških romarjev s tostran in onstran nekdanje meje na Svete Višarje. Tudi letos je namreč Kulturni center Lojze Bratuž poskrbel za prevoz romarjev na svetovišarsko srečanje Slovencev iz domovine, zamejstva in zdomstva. Vsakoletni dogodek, ki kliče na ta sveti gorski kraj veliko ljudi in ki sta ga kot vselej organizirala Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi, sofinanciral pa Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, je potekal v soboto, 5. avgusta 2018. Na Svetih Višarjah se je zbrala množica ljudi iz treh Slovenij: matične, zamejske in izseljenske. Največ jih je bilo iz Slovenije. Marsikdo je pogumno ubral pot pod noge in pripešačil k Višarski Mariji po stari romarski poti, kot smo nekdaj to zmeraj delali. Sv. Višarje ohranjajo svoj božjepotni žar, čeprav se z žičnico nanje povzpenja vse več “izletnikov”.
Po ustaljeni navadi se je program tokratnega 30., jubilejnega, Romanja treh Slovenij začel za višarsko cerkvijo v dopoldanskih urah s predavanjem pravnika in politologa prof. dr. Dejana Valentinčiča. Pod naslovom Vsi smo Slovenci, več nas združuje, kot ločuje, je povedal veliko tehtnih misli, ki jih posebej objavljamo. Pozdrave so izrekli med drugimi msgr. Janez Pucelj kot soorganizator Romanja treh Slovenij, Lenart Rihar, dr. Zdravko Inzko in dr. Branko Zorn, ki je spregovoril kot nekdanji predsednik Sveta slovenskih krščanskih izseljencev v Evropi (SSKIE), začetnika teh srečanj na Svetih Višarjah. Povedal je, da se je to gibanje pričelo zato, ker so se tudi laiki po zgledu izseljenskih duhovnikov, ki so se večkat srečevali, da bi razpravljali o svojih težavah, želeli združiti, da bi še sami imeli podobna snidenja s slovenskimi intelektualci iz domovine in Evrope. Prav zato so ustanovili SSKIE l. 1987 pri Slovencih na severu Francije v kraju Mericourt. Srečanja so nato imeli dvakrat na leto. Prvo na Sv. Višarjah je bilo l. 1989, ko je slikarka Marjanca Savinšek izdelala nalepke s podobo Sv. Višarij. Ko se je dr. Branko Zorn vrnil iz Francije v domovino, l. 1995, je skrb za to romanje prevzela Rafaelova družba. Sam je prepričan, da so ta višarska srečanja še zelo aktualna in pomembna, ker Sloveniji toliko let po osamosvojitvi še zmeraj manjka zrelosti, tako politikom kot volivcem, pa tudi samostojnega razmišljanja in odgovornosti do domovine in državljanov.
Romanja se je udeležil tudi Lojze Peterle, poslanec Evropskega parlamenta v poslanski skupini ELS-ED, podpredsednik Evropske ljudske stranke, podpredsednik Evropskega združenja federalistov (UEF).
Višarsko svetišče se je napolnilo do zadnjega kotička (veliko vernikov je moralo ostati kar pred cerkvijo), ko je bila slovesna sv. maša, ki jo je z izseljenskimi in drugimi duhovniki daroval murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. V homiliji je, navezujoč se na prvo berilo iz 2. Mojzesove knjige, poudaril, kako je pri ohranjanju krščanske vere pomemben zgled prednikov, ki so nam “podarili krščansko vero in tradicijo kot najbolj žlahten dar, ki ga iz roda v rod nosimo kot jedro naše osebnosti in narodne identitete”. Sklicujoč se na drugo berilo apostola Pavla v pismu Efežanom, je škof dejal, da omalovaževanje ali pa celo zanemarjanje verske etike lahko povsem uniči krščanske skupnosti. “Pragmatična vera bo vedno življenje postavila na kocko”. Zaustavil se je tudi pri delovanju hudiča, “ki se hoče ugnezditi v kulturo, politiko, socialo in si ne pomišlja občasno privzeti celo videz religioznosti. Pri tem pa v ljudeh uničuje krščansko etično zavest in odgovornost. Ljudi tako usmerja v lagodni tok misli, občutenj in želja. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji
Piše Iva Koršič: Jubilejno Romanje na Sv. VišarjePreberi tudi
Kristjani in družba
Kristjani in družba
