Marija ima rada vse otroke

Letošnje šmarnično branje za najmlajše

Zelo sem vesel, da bomo letos lahko prebirali šmarnice z naslovom Marija ima rada vse otroke. Napisala jih je Špela Pahor in bodo izšle pri Mohorjevi družbi Celje. Špela se je v času koronavirusa javila na razpis Slovenskega katehetskega urada in se odločila, da bo v šmarnicah za otroke opisala svoje izkušnje iz misijonskih dežel, ki jih je obiskala, to so Benin, Etiopija in Peru. Skoraj polovico zgodb, teh je 31, kolikor je dni v Marijinem mesecu maju, je posvetila otrokom in sestram iz Etiopije. Kako je sploh prišla tja, se boste vprašali. Že dolgo si je želela v Afriko, potem pa je v Družini prebrala moj oglas, v katerem sem povabil mlade k prostovoljnemu delu v Etiopiji. Pisala mi je, nato sva se tudi srečala in povezal sem jo s skupnostjo sester uršulink v Adis Abebi. Izbrala si je delo z otroki v sirotišnici. Od leta 2017, ko je prvič potovala k njim, sva ostala v stiku. V Etiopijo je šla potem še dvakrat, dvakrat pa je bila tudi v Beninu, kjer je prav tako pomagala v sirotišnici. Bila je tudi na misijonskem potovanju v Peruju in spoznala življenje domorodne skupnosti globoko v perujskem delu amazonskega pragozda.

Knjiga zgodb, ki jih boste poslušali in prebirali v maju, ne govori samo o življenju otrok doma in v misijonskih deželah, ampak se v duhu sinode dotika tudi duhovnih poklicev. V njej so zgodbe redovnic in duhovnikov, pa tudi laičnih misijonarjev in prostovoljcev, ki jih je Špela spoznala in se z njimi pogovarjala. Zaupali so ji svojo pot razbiranja in odločitve za duhovni poklic.

Ko boste odprli knjigo, se boste znašli v veroučnem razredu, ki ga obiskujejo otroci iz petega razreda. Vsak od njih ima svojo zgodbo, pri vsaki uri pa prisluhnejo pismom, ki jih pošiljajo laična misijonarka in otroci iz njenih misijonov. Njihove zgodbe se globoko dotaknejo naših petošolcev in v njih prebujajo različna čustva, predvsem pa željo biti boljši kristjani, pomagati, biti usmiljeni in solidarni. Spoznajo, da  je Cerkev velika hiša, namenjena vsem ljudem, da smo vsi božji otroci, ki si želimo ljubezni, spoštovanja in miru. Ta misel me še posebno nagovarja danes, ko evropske države nudijo pomoč beguncem iz Ukrajine. 

Sam pomagam v Etiopiji že skoraj štiri desetletja. Prav zato sem bil naprošen, da napišem uvod v šmarnice, ki jih boste letos brali. Nalogo sem z veseljem sprejel, tudi z mislijo na mnoge sirote v Etiopiji, ki jih je v zadnjih dveh letih zaradi krute, neizprosne bratomorne vojne v Tigraju, severni etiopski regiji,  na tisoče.

Želim si, da bi vam zgodbe pokazale lepoto solidarnosti z revnimi, kakor nas je učil Jezus. Odprimo svoja srca za  bližnje, posebno za tiste, ki so najšibkejši in najbolj potrebni naše pomoči.