Literarni maraton za Tržaško knjigarno
In res, v Tržaški knjigarni se je v soboto, 8. junija 2013, zbrala množica oseb, ki so tako ali drugače vezane na Tržaško knjigarno. Ta je trenutno v izredno kočljivem finančnem stanju, ki jo postavlja celo na rob zaprtja. Udeležba na Literarnem maratonu za Tržaško knjigarno, ki so ga poleg trgovine priredili še DSI, Slovenski klub, založba Mladika in ZTT, je nedvomno potrdila, da je TK ključnega pomena v kulturnem življenju Trsta. “Hoteli smo opozoriti javnost, da naša knjigarna ni le gola tržna dejavnost, a je kulturno stičišče za Slovence in Italijane, kar nocojšnja prisotnost avtorjev še kako potrjuje”, nam je povedala Ilde Košuta, upraviteljica trgovine na Frančiškovi ulici. Knjigarna nujno potrebuje finančni priliv, le ob tem bo mogoče postavljati dolgoročne načrte: Ilde Košuta razmišlja o novi lokaciji trgovine, ki bi v osrednjem mestnem predelu imela večji dotok strank. “Vedno manj ljudi se sprehaja vzdolž Frančiškove ulice, dejansko je ta predel v zadnjih letih tudi zaradi finančne krize veliko izgubil”, nam je povedala in zaupala, da bo knjigarna brez potrebnega denarnega priliva že konec meseca sklenila dejavnost.
Seznam nastopajočih je bil res izjemno dolg. Svoje pozdrave, misli ali izbor odlomkov svojih literarnih del pa so na večer prinesli Sergej Verč, Aldo Rupel, Pierluigi Sabatti, Maria Luisi Runti, Marko Sosič, Marko Korošic, Claudio Erne’, Saša Rudolf, Walter Chiereghin, Gianfranco Sodomaco, Roberto Dedenaro, Marij Čuk, Jasna Jurečič, Massimiliano Schiozzi, Drago Mislej Mef, Dušan Jelinčič, Mario Šušteršič, Vilma Purič, Boris Pangerc, Lojze-Gigi Abram, Fojana Don, Majda Artač, Paolo Paolin, Gabriella Musetti, Niki Orciulo, Magdalena Svetina Terčon, David Terčon, Zlatka Obed, Glorjana Veber, Patrizija Dodič, Tomaž Mahkovič, Lida Turk, Veno Taufer, Ivo Svetina, Vlado Žabot, Willy Piccini, Maja Mezgec, Sanja Širec, Rafko Dolhar, Pino Roveredo, Miroslav Košuta in Jurij Paljk. Svoj literarni prispevek so poslali Barbara Korun, Dušan Šarotar, Alenka Rebula, Marko Kravos, David Bandelj, Alenka Jovanovski, Marcello Potocco, Gabriella Valera. Svoje pozdrave in podporo so poslali poslanka Tamara Blažina, predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič, režiser Dušan Jovanovič, Rodolfo Scatola, Cristiano Bordin in Giacomo Zorzan, Mario Cerne, Oliviero Carugo, duhovnik Dušan Jakomin in novinar Saša Martelanc. Skupina Kraški ovčarji so obljubili, da bodo 12. julija imeli koncert pred TK knjigarno na Opčinah.
Morda je bil izraz rekviem, s katerim smo nagovorili našo sogovornico, res preveč močan: kljub veselemu razpoloženju, ki ga je vrvež Maratona od začetnih popoldanskanskih ur vse tja do poznega večera vrtoglavo ustvarjal med zidovi in na dvorišču Tržaške knjigarne (svojo podporo je v obliki pričevanja ter branja svojih proznih in pesniških del izrazilo več kot petdeset ustvarjalcev), je ozračje vsekakor preveval nadih grenkobe. Najbrž zato, ker so vsi dobro vedeli, kaj bi za našo narodno skupnost pomenilo zaprtje TK.
Dejansko je trgovina na ul sv. Frančiška več desetletij opozarjala na prisotnost nekega drugačnega Trsta: poleg knjigarniške dejavnosti je bilo to in je še danes križišče slovenske besedne in likovne umetnosti, je prostor zbiranja in deljenja izkušenj in mnenj, je kraj življenja, ki nedvomno daje slovenski narodni skupnosti prav zaradi slovenskih napisov nad izložbami tudi nezanemarliv simbolni adut. Smo v obdobju, ko trda prede knjižni kulturi: če se zazremo v stvarnost slovenske manjšine v Italiji, je vsem jasno, kakšne težave doživljajo naše založbe. Na dejstvo, da ljudje kupujejo vedno manj knjig, opozarjajo tudi težave Katoliške knjigarne v Gorici, ki se prav tako kot Tržaška knjigarna nahaja v globoki stiski.
Obe trgovini nosita zato neko globljo specifiko, ki temelji na jeziku. In kot je v soboto v TK opozoril predsednik Društva slovenskih pisateljev Veno Taufer, je jezik podlaga, na kateri je nastal slovenski narod in bo v prihodnosti tudi vztrajal: “Jezik je temelj, na katerem je slovenski narod utemeljeval svojo različnost”! Njegova prisotnost in prisotnost kolegov Vlada Žabota, Iva Svetine in Nine Kokelj sta pomenili solidarnostno gesto tudi ob zavzemanju za enotni slovenski kulturni prostor, “brez katerega ne bi imeli svoje države: zavedati se moramo pomena, ki ga koroško in zlasti primorsko zamejstvo imata v tem vidiku”. Prav zato je bil Taufer mnenja, da bi bilo izginotje Tržaške knjigarne sramotno dejanje. TK je branil tudi italijanski tržaški pisatelj Pino Roveredo, ki je v tistih prostorih naletel na priložnost, da bi njegovo knjigo Mandami a dire prevedli v slovenščino. “Prisotnost na tem večeru je nujna. Prepričan sem, da bi zaprtje te knjigarne pomenilo kastracijo zdravja naše tržaške družbe”, je dejal. In množična prisotnost tudi italijanskih someščanov je bila po mnenju prof. Mirana Košute dokaz, da se je ozračje medkulturnega sodelovanja med obema tržaškima dušama končno normaliziralo. “Tržaška knjigarna je postala otipljiva stvarnost tudi italijanskega Trsta, vsaj tistega radovednega dela, ki se zavzema za vzajemnost kulturnih izmenjav. Ta odnos je povsem normalen v Evropi brez meja”, je dejal profesor slovenistike na tržaški univerzi. Po njegovem mnenju bi se morala zato naša narodna skupnost zamisliti ob prioritetah, ki zadevajo jezik in identiteto, in jih udejanjiti ne le na nivoju deklarativnih gest, ampak tudi na podlagi dejanj.
In dejanj je bilo v Tržaški knjigarni ničkoliko tudi zaradi vneme, ki jo je upraviteljica Ilde Košuta vlagala v bralno kulturo in množenje prisotnosti slovenske knjige v Trstu. Naj se ji zato morebitni rekviem kaj kmalu spremeni v radoživ valček!
