Letošnja Kvatrnica posebno praznična

Praznovanje letošnje Kvatrnice na Mirenskem Gradu, ki poteka vsako tretjo nedeljo v mesecu septembru ob godovnem dnevu Žalostne Matere Božje, je bilo posebno slovesno, saj se je z njo začelo obenem praznovanje ob 100. obletnici prihoda lazaristov v Marijino svetišče.
V petek, 21. septembra, je bil koncert sakralne glasbe, na katerem so nastopili baritonist Zdravko Perger, orglavec Gregor Klančič in dramski igralec Zoran A. More. V soboto zvečer je bila mladinska maša, ki so jo oblikovali mladi z Gradu v sodelovanju z mlajšo skupino Vipavskih tamburašev. Po maši so pripravili procesijo z lučkami ter peli litanije Matere Božje. V veliki dvorani bližnjega Gnidovčevega doma duhovnih vaj je sledilo odprtje razstave Fotoko mladih, na kateri je petnajst mlajših fotografov predstavilo čudovite utrinke iz sveta narave.
Višek praznovanja je pomenila svečana evharistična daritev, ki jo je v nedeljo, 23. septembra, ob somaševanju skoraj 20 duhovnikov daroval goriški apostolski administrator msgr. Dino De Antoni v prisotnosti koprskega škofa msgr. Jurija Bizjaka. Obred je spremljalo čudovito petje cerkvenega zbora, ki ga je vodil Andrej Budin.
Kot je uvodoma povedal vizitator slovenske province Misijonske družbe Pavle Novak, ki je pozdravil škofa, sobrate, sestre usmiljenke in številne navzoče vernike iz Mirna in okoliških vasi, je visoki jubilej priložnost za spomin na vse misijonarje, ki so z veliko požrtvovalnostjo in močno vero postavili na noge pomembno duhovno središče, hkrati pa tudi priložnost za nov začetek. Msgr. De Antoni je izrazil veselje, da se je lahko udeležil praznovanja v svetišču, ki ga je njegov predhodnik Frančišek Borgia Sedej pred sto leti zaupal očetom lazaristom, duhovnim sinovom sv. Vincencija. Zahvalil se je za prijazno gostoljubje, ki ga nudijo tudi mladinskim skupinam iz goriške nadškofije. Pozdrav je prinesel tudi predstavnik avstrijske province Alexander Jernej, ki je povedal, da je bila slovenska provinca do prve svetovne vojne del avstrijske, pa čeprav je Misijonska družba nastala prej na slovenskih tleh. Še vedno se radi skupaj srečujejo v Celju, ki velja za njihovo materno hišo. Zdaj niso lahki časi, a gledati moramo naprej, je dejal g. Jernej.
Škof msgr. Jurij Bizjak se je v homiliji ob stoletnici podpisa izročilne listine (1. novembra 1912) in ob začetku praznovanja stoletnice prihoda lazaristov iskreno zahvalil Misijonski družbi in vsem njenim članom za njihovo blagodejno prisotnost v škofiji, za zvesto službo krajevni Cerkvi, za plemenito delo, ki ga skrbno in vestno opravljajo za rast in širjenje Božjega kraljestva. “Mirenski Grad je postal pomembno duhovno središče goriškega dela in cele koprske škofije predvsem po zaslugi patrov lazaristov”. Svoj delež so s svojo navzočnostjo, s svojimi molitvami in žrtvami prispevale tudi sestre usmiljenke, ki so lansko leto slavile 50-letnico svojega prihoda na to postojanko. V svojem nagovoru je nato povedal, da je spomin na Žalostno Mater Božjo tudi spomin na vse bridkosti, ki so Sveto Devico zadevale, ker je postala Mati Rešitelja ne samo na telesnem, temveč tudi na duhovnem področju, saj je vse preizkušnje svojega Sina izkusila tudi ona od rojstva v betlehemski votlini do križa na Kalvariji. Kristusovega trpljenja in smrti “se ne spominjamo z namenom, da bi nam to jemalo smelost in pogum, temveč z namenom, da okrepimo in utrdimo svojo potrpežljivost in vztrajnost za prenašanje naših vsakdanjih križev in težav”. Prav tako se grenkih bridkosti Blažene Device spominjamo z namenom, “da se vadimo po eni strani v sprejemanju presenetljivih Gospodovih izzivov in preizkušenj, po drugi strani pa v izkazovanju sočutja in prizanašanju ter odpuščanju sovražnikom. V obeh smereh nam je Blažena Devica s svojim 'zgodi se mi po tvoji besedi' privlačen vzor in svetel zgled”.
DD

Mirenski Grad, “pomembno duhovno središče goriškega dela in cele koprske škofije” (škof msgr. Jurij Bizjak, 23.9.2012)

Preberi tudi

Onkraj optimizma in pesimizma

Kristjani in družba

Gospod me tokrat nagovarja v nepalščini

Kristjani in družba

Odšel je msgr. Franc Bole

Aktualno

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme