Le kaj je tega treba bilo?
…v soboto zvečer, na praznik Brezmadežne, sporočil, da bo odstopil s položaja predsednika vlade. Monti je odstop napovedal nekaj ur zatem, ko je njegov predhodnik Silvio Berlusconi tudi uradno sporočil, da bo kandidiral na volitvah prihodnje leto in se tako znova potegoval za premierski stolček. Kot so sporočili iz Napolitanovega urada, Monti meni, da ne more nadaljevati mandata, potem ko je Berlusconijeva stranka Ljudstvo svobode odtegnila podporo njegovi vladi v senatu. Še pred odstopom pa želi doseči, da bi parlament v Rimu sprejel t. i. zakon o stabilnosti, ki predvideva nove varčevalne ukrepe za prihodnje leto, kar je izjemnega pomena tudi za vso slovensko narodno skupnost v Italiji, saj je od sprejetja tega proračuna odvisen tudi denar za našo manjšino.
Predsednik Napolitano, kot je bilo še povedano, razume Montijevo odločitev.
Mirno lahko zapišemo, da imamo tega nevarnega Berlusconijevega igračkanja s politiko ali s tem, kar je od nje v Italiji še ostalo, dovolj, kot imamo tudi dovolj poročil in fotografij v čisto resnih italijanskih dnevnikih, ki prikazujejo Berlusconija z njegovo “26-letno zaročenko”. 76-letni Berlusconi, “Vitez iz Arcora”, pač ne more imeti zaročenke, vsaj za normalnega človeka to ne velja. A tu smo na mejah normale! Kot da nam v Italiji deset let sprenevedanja ni bilo dovolj! Kot da nismo bili deležni že dovolj dnevnega poročanja o reformah, ki jih Berlusconijeva vlada nikdar ni sprejela, da niti ne pišemo o sodnih procesih, v katere je Berlusconi vpleten!
Sprenevedanja imamo vsi državljani Italije dovolj, zares ga imamo dovolj in se zato še kako strinjamo s predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schulzom, ki je nejeverno zmajal z glavo ob novici iz Italije, ki je sicer takoj obkrožila svet.
Prvi se je v Italiji na Montijevo odločitev oglasil sekretar največje levosredinske stranke, Demokratske stranke, in kandidat levice za premierja Pier Luigi Bersani. Dejal je, da je Monti ravnal dostojanstveno, medtem ko je desnica izdala zaveze izpred leta dni in se spustila v predvolilno kampanjo, so poročali italijanski mediji.
Politično dogajanje v državi je v pogovoru za italijanski finančni časnik Il Sole 24 Ore komentiral tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Dejal je, da Italijani ne smejo verjeti iluzijam, da obstajajo hitre in magične rešitve. Kljub nekaterim dobrim vestem obeti za italijansko državo ostajajo negativni. Prihodnje volitve v Italiji tako ne smejo postati izgovor za postavljanje doslej sprejetih ukrepov pod vprašaj, je še opozoril Barroso.
Montijeva vlada zdaj lahko računa na večinsko podporo pri potrjevanju ključnih proračunskih zakonov, medtem ko ostalim zakonskim predlogom v Ljudstvu svobode podpore niso zagotovili. Da bo Ljudstvo svobode potrdilo zakonodajo, ki jo je predlagala Montijeva vlada, vključno s proračunskim predlogom za prihodnje leto, je v soboto potrdil tudi Berlusconi.
Montijeva vlada je za rešitev gospodarske krize v Italiji sprejela stroge varčevalne ukrepe, ki so sicer poglobili recesijo v Italiji, po drugi strani pa pomirili mednarodne vlagatelje na finančnih trgih in znižali razliko v zahtevanih donosih na nemške in italijanske obveznice za polovico.
Kako porazno deluje vest o vrnitvi Berlusconija v aktivno italijansko politiko, najbolj pričajo borze, ki so takoj pokazale, da mu ne verjamejo, razlik v zahtevanih donosih na nemške in italijanske obveznice, “spread” je namreč takoj poskočil, italijanske borze pa poslujejo negativno.
