Križ, simbol zmage svetlobe

Piše: DD Fotografije: DD

Kostanjevica / Odprtje stalne likovne zbirke

Kostanjevica nad Novo Gorico, leta 1985 razglašena za umetnostni kulturni spomenik, je staro božjepotno svetišče z bogatimi zakladi preteklosti, pa tudi stoletna varuhinja kulture dragocenih izročil slovenskega naroda, je zgodovinski spomenik z grobnicami zadnjih potomcev francoske kraljeve rodbine ter s čudovito samostansko knjižnico. Od prejšnjega tedna krasi stene starodavnega samostanskega hodnika tudi stalna umetniška zbirka. V četrtek, 20. aprila, je bilo namreč tam odprtje likovne zbirke Zmaga svetlobe 2023. Ta je nastala v organizaciji in izvedbi Klavdija Tutte, ki je leta 2019 samostanu že podaril 33 svojih del na temo križa. Ob letu jubilejev – ob 400. obletnici prve cerkve na Kostanjevici in 70. obletnici samostojne župnije – je svoja umetniška dela darovalo še deset izbranih slovenskih in tujih likovnih avtorjev, ki so prispevali po dve likovni deli. To so Pippo Altomare s Sicilije, Franz Josef Berger iz Avstrije, Hrvoje Marko Peruzović iz Hrvaške in iz Slovenije Lucijan Bratuš, Klemen Brun, Klementina Golija, Matej Metlikovič, Eva Petrič, Rudi Skočir in KIavdij Tutta. Tako je samostanski hodnik postal galerija, posvečena sakralni tematiki, zlasti bogatim pomenom križa kot osrednjega simbola krščanstva, motiva, ki nas intimno nagovarja s svojo neminljivo sporočilnostjo, je na odprtju, ki so ga z glasbenimi točkami popestrili Kvartet Do pod umetniškim vodstvom Vladimirja Čadeža, sopranistki Debora Kocjančič in Polona Velikonja ter župnijski pevski zbor pod vodstvom Hermine Ličen, dejala novinarka Tajda Lekše.

V svoji dobrodošlici je predstojnik samostana p. Niko Žvokelj spomnil, da je vzornik kostanjeviških patrov, sv. Frančišek Asiški, dve leti pred smrtjo prejel znamenja Kristusovega trpljenja na svojem telesu, tik pred smrtjo pa je izpolnil čudovito hvalnico stvarstvu. “Ljudje smo razpeti med življenjem in večnostjo.” V imenu samostanske družine je izrazil hvaležnost umetnikom, ki so darovali svoje razmišljanje o križu kot znamenju odrešenja. “V življenju vsakega človeka pride trenutek, ko se ustavi in pomisli na križ. In tam smo vsi na istem. Nekaj pa lahko storimo: ko pomagamo drugemu, najbolj uresničujemo sebe.” Tudi ob pogledu na križ lahko čutimo veselje in radost: “Križ ne pomeni mučenja, konca, ampak začetek nečesa, za nas kristjane večnega življenja, za neverne pa morda iskren spomin na tistega, ki si ga imel rad in ne veš, kje je, vendar ljubezen je vez med sedanjostjo in večnostjo.” Svetloba “naj vas prežari, navdihuje in naj vam sveti kot luč upanja, če boste kdaj padli pod križem”. Župan občine Nova Gorica Samo Turel je poudaril, da Kapela – postavljena v epicenter prizorišč EPK2025 – doživlja pravi preporod. Velikodušnim umetnikom se je zahvalil za dela, ki bodo še naknadno obogatila in ovrednotila ta prostor, ter jim izročil simbolno priznanje. O delih in avtorjih je na kratko spregovorila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Dejala je, da so likovni ustvarjalci tudi danes sposobni slediti krščanski ikonografiji, da jim to predstavlja poseben izziv in odziv ne samo na duhovno misel, ampak tudi na življenje. Skozi dela, ki so v samostanu našla trajno domovanje, lahko namreč čutimo življenje človeka in Boga. “Križ še zdaleč ni samo simbol trpljenja in smrti, ampak življenja, svetlobe, upanja.” Likovna dela bodo tu živela in pričala o tem, kako se je vsak umetnik poglobil v enigmo križa, bodo simbol časa, v katerem je prostor tudi za tovrstna razmišljanja. Idejni vodja zbirke Klavdij Tutta je dejal, da so z razstavo “postavili majhen temeljni kamenček dogajanju ob bližujoči Evropski prestolnici kulture.” Izrazil je upanje, da bodo bratje v samostanu znali zbirko čuvati tudi za nadaljnje rodove.

Preberi tudi

Da zasijeta duša in telo

Kristjani in družba

Ivanovanje 2024

Kristjani in družba

Ivanovanje 2024

17.06.2024

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme