“Kristjani smo družina!”
Kostanjevica / Slavje ob letu jubilejev
Kostanjevica nad Novo Gorico je že več stoletij kraj, kjer ljudje čutijo Božjo bližino ter se priporočajo v varstvo in priprošnjo Kostanjeviški Materi Božji. Na griču, ki ga radi obiskujejo ljudje z obeh strani meje, pa tudi tujci, proslavljajo leto jubilejev: spominjajo se predvsem 400-letnice prve cerkvice, ki jo je l. 1623 dal postaviti grof Matija Thurn, in 70-letnice župnije Nova Gorica Kapela (do leta 1976 je to bila edina župnija v mestu).
Na belo nedeljo, 16. aprila, je bila v svetišču ob prazniku župnijskega praznika Gospodovega oznanjenja Mariji slovesna orkestralna sveta maša, ki so jo ob provincialnem ministru slovenske frančiškanske province p. Marjanu Čudnu darovali predstojnik samostana p. Niko Žvokelj, župnik p. Boštjan Horvat in gvardijan na Sv. Gori p. Bogdan Knavs. Tik pod oltarjem je svečano pel Župnijski pevski zbor Kapela pod vodstvom Hermine Ličen, spremljal ga je odlični Orkester Nova; s kora se je oglasil otroški pevski zbor pod taktirko Martine Madon. V cerkvi, ki je bila za to priložnost premajhna, so bili med drugimi navzoči župan Mestne občine Nova Gorica Samo Turel in goriški župan Rodolfo Ziberna, novogoriški podžupan Anton Harej, svetnika MONG Damjana Pavlica in Oton Mozetič, svetnica v Državnem svetu mag. Elena Zavadlav Ušaj idr. P. Čuden je že v uvodnem pozdravu izrazil željo, da bi vse prisotne “poznal in pozdravil po imenu”, kati “tisti, ki nas pozna po imenu, je Bog sam. On pozna tudi naša srca.” P. Čuden je v homiliji poudaril, da za kristjane praznik “ni samo priložnost za neko veseljačenje, ampak za polnjenje z ljubeznijo drugih, predvsem z ljubeznijo Boga in ljubeznijo tistih, s katerimi smo skupaj”. Ljubezen nam pove, kako dragoceno je to, da si pripadamo, to, da so, kot pravi Kuntner, “v naših korakih vaši koraki”. Pomisliti moramo tudi na tiste, ki so bili pred nami, “tudi z njihovo ljubeznijo se lahko polnimo”. Od 17. stol. vse do leta 1811 so na Kapeli bili karmeličani, veliki častilci Matere Božje, nato so prišli frančiškani, ki so tam kmalu ustanovili gimnazijo in modroslovno šolo ter do leta 1886 imeli provincialat. “Frančiškani smo tukaj dobrih 200 let, tako smo se dogovorili s karmeličani; upam, da bomo še dolgo z vami, da podaljšamo ta dogovor.” Sv. Frančišek naj nam pomaga vzljubiti Cerkev kot skupnost, pa tudi cerkev kot stavbo. Tudi ta je zelo dragocena, “tudi materija ima spomin”. Kaj vsega govorijo ti zidovi! Koliko zaupnosti je bilo v svetišču med Bogom, svetniki in verniki, koliko hvaležnosti za prejete zakramente, v kakšnih stiskah so ljudje prihajali! “Te cerkve ni posvetil samo škof, posvetile so jih tudi vaše molitve, vaša pripadnost in vaše zaupanje.” Ko si v svetišču, se povežeš z vsemi, ki so v njem Bogu zaupali. “Marija je naša mati,” beseda mati je ena najglobljih besed v našem življenju in v naši veri. Kdor Marijo kliče ‘mati’, izpoveduje globoko vero. Marijina milina nas vabi, da nismo hladna Cerkev, “kjer nihče nikogar ne pozna in nikomur ni mar, kako je z drugim”. Marija je polna Božje nežnosti. “Dokler naša ljubezen ni nežna, ni osebna”. Marija naj nas uči, kako ravnati z ljudmi, kako pristopati k njim. Kristjani nismo klub, ampak družina, bratje in sestre. “Bodimo bratje in sestre z močno vero v srcu!” Vera je to, da nismo čudaško sami, Bog nas vrača k ljudem “v boljši izdaji”. Bližnji je Božji dar! Jezusov pogled na človeka naj bo tudi naš! Ko človeka v srcu blagoslavljamo, pomeni, da ga imamo radi, zato “blagoslovi naj vas Bog z nemirom apostolov, z močjo razdajanja, z nežnostjo Božjega Sina in z nasmehom odrešenja, Bog naj vas blagoslovi z veseljem do življenja in z radostjo, da ste Božji otroci!”
Pol ure pred mašo je bilo ob parkirišču na Kostanjevici uradno odprtje čezmejne pešpoti, ki vodi do Ul. Cappela in bo še dodatno povezala mesti. Trak z dvema trobojnicama sta odvezala župana, pot pa je blagoslovil p. Čuden. Zbrane je nagovoril Radovan Pušnar, guverner Zveze Lions klubov Slovenije, ki je sodelovala pri projektu.
