Kratkonogi februar podarja kar nekaj pomembnih dni

Piše: Iva Koršič

Šesta številka otroške revije Pastirček v 78. letniku

V letošnjem prestopnem letu ima februar – svečan en dan več, zato še bolj ponosno razkazuje nekaj svojih pomembnih dni: svečnico (2.), s katero se končuje božični čas, god sv. Blaža (3.), ki podarja blagoslov proti vsem boleznim grla, dan slovenske kulture (8.), ko počastimo naše velike besedne ustvarjalce in naš lepi slovenski jezik, praznik Lurške Matere Božje (11.), ki nas vabi, naj se spomnimo na vse bolnike. V februarju domuje šaljivec pust, njegove norčije so letos dosegle višek 13. februarja, potem pa se je umaknil pred postom, ki nas bo od pepelnice (14. febr.) dalje usmerjal v resno pripravo na Veliko noč, ki je letos 31. marca. Vse to omenja urednik Pastirčka Marijan Markežič v beležki šeste številke revije za mlade bralce. O zasneženem svečanu poje pesmica V. Tihomirja Arharja Februar, ob zimsko nadahnjeni ilustraciji Danile Komjanc, tudi avtorice dopolnjevanke o pujsku Binetu, ki se je odločil, da se bo za pust našemil v klovna. Mali risarji bodo povezali črtice in odeli pujska-klovna v čim bolj živahne barve. Tudi črni muc Murko (duhovito ga je ilustrirala Monica Quaggiato), o katerem piše Lidija Jarc, si je zaželel pustovati in po srhljivi pustolovščini, ki jo je doživel preoblečen v zajčka, je sklenil, da se bo preoblekel v strah vzbujajočega črnega panterja! K nam prihaja čudna spaka je pesem, ki vsebuje verze iz pesmice Februar V. T. Arharja in jo je uglasbil glasbenik Patrick Quaggiato, da jo bodo otroška grla lahko zapela ob spremljavi klavirja in tolkal. Tudi Pacek je že ves pustno razpoložen. Pravi, da se bo “maškerirau u šuper  … eroe”. Moral bo sicer paziti, da ne bodo drugi takoj odkrili, da je “en navadnišimo šuper … erore! Kaj takega!!! O miški, ki je našla robček in o vsej pustolovščini “male rjuhice” pojejo verzi pesmice v rubriki Klikni in veselo zapoj Lare Puntar in Cristine Pacor. Otroci bodo slišali tudi, kako zveni, če bodo kliknili na QR kodo. Pesmico kot vedno spremlja nežna ilustracija. Spet na jug se glasi naslov verzov, ki jih predstavlja Tatjana Ban in opremlja z labirintom, ki pelje do morja. Pust je prevzel tudi slikarko Vesno Benedetič, ki otrokom daje navodila za izdelavo ‘domače pustne maske’. Njeni prijateljčki, medved, zajček in muca, so že pripravljeni na veselo pustovanje. Paola Bertolini Grudina se v rubriki Čas za igro!!! zaustavlja pri prazniku Gospodovega darovanja, pa tudi pri postnem času, ko se moramo zresniti in nameniti več časa molitvi in opravljanju dobrih del. V drugi njeni rubriki Spoznavajmo Sv. pismo! pa bodo otroci z rešitvijo križanke izvedeli, kdo se je v viharju dvignil v nebo … V tokratni predstavitvi Zgodb iz Sv. pisma …  Jezusovi pomočniki, ki jih je omenjena ilustratorka pripravila z možem Walterjem Grudino, je v ospredju Jezus, ko je zbiral učence in jih začel poučevati o božjem kraljestvu, veri, ljubezni do Očeta in bližnjega, da bi nekoč še sami oznanjali njegov nauk. 

O ljubezni do bližnjega in sprejemanju ali nesprejemanju drugačnega razmišlja fantič v poučnem stripu, ki sta ga napisala oz. likovno izoblikovala omenjena  ustvarjalca.

8. februar – Slovenski kulturni praznik je za Slovence, tudi v zamejstvu in po svetu, zelo pomemben dan, ko se še posebno srčno spomnimo na našega največjega pesnika Franceta Prešerna (1800-1849) pa tudi drugih književnikov. Ali poznamo zares dobro pesnika iz Vrbe, nam bodo razkrili naši pravilni odgovori na vprašanja o njem, ki jih vsebuje kviz na 10. strani februarske številke Pastirčka, pa tudi križanka na 11. strani. O sveti Hijacinti Marto, eni izmed treh otrok, ki se jim je prikazala Brezmadežna v Fatimi na Portugalskem in je bila živahna, a tudi zamerljiva in trmasta, piše Mariza Perat. Kot vedno avtorica premišljeno v strnjeni, a jasni, vsem razumljivi obliki predstavlja to svetnico, ki je skupaj z bratom Frančiškom in sestrično Lucijo prvič videla Marijo 13. maja l. 1917. Dne 13. maja 2000 je sv. oče Janez Pavel II. Frančiška in Hijacinto v Fatimi proglasil za blažena, 13. maja 2017 pa ju je papež Frančišek prištel k svetnikom. Frančišek je umrl junija l. 1918, Hijacinta pa l. 1920 po dolgi in mučni bolezni. Potrpežljivo je prenašala vse bolečine in jih darovala za grešnike. Lucija pa je postala redovnica in  širila v svetu pobožnost do Marijinega brezmadežnega srca kot sredstvo za spreobrnjenje grešnikov. Umrla je l. 2005 in počiva v fatimski baziliki poleg Hijacinte in Frančiška.

Matematični kotiček bo razveselil vse, ki jim števila ne delajo preglavic, Pastirček slaščičar pa tiste, ki imajo radi sladkarije. S pomočjo njegovega recepta (posredovali sta mu ga Katerina in Graziella) bodo lahko pripravili barvne kroglice.

Pastirčkova pošta s čudovitimi risbicami, tudi s pustno tematiko, in razvedrilni kotiček zaokrožata vsebino februarske številke Pastirčka, ob katerem ni nikomur dolgčas.

Preberi tudi

Sveča v vetru in spomin  na življenje

Kristjani in družba

Slovenski tržaški romarski izlet v Kamnik

Kristjani in družba

Ali se motimo, ko govorimo o veri?

Kristjani in družba

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme